Zopet biblijski napad na muslimane

Datum objave: 12.10.2012 ob 23:02
Kategorija: miks

V muslimanskem svetu še vedno potekajo protesti zaradi predvajanja v ZDA posnetega filma o življenju preroka Mohameda Nedolžnost muslimanov, v katerem je bil prerok prikazan kot spolni razvratnež in zaradi karikatur preroka, objavljenih v Franciji. Ni prvič, da so na zahodu v javnosti prikazali preroka Mohameda v negativni luči, spomnimo se samo na Danskem objavljenih karikatur leta 2005, ko je bil prerok na eni izmed njih prikazan z bombo v turbanu. Ob tem ni pozabiti na  pastorja Jonesa, ki je nedaleč nazaj javno sežigal koran in omenjeni film promoviral na svoji spletni strani. Kje je vzrok za vse to? Ali je vzrok v bibliji, saj je biblija na zahodu praktično v vsaki hiši ali kje drugje?

Neka javnomnenjska raziskava je pokazala, da Američani izmed vseh knjig najrajši berejo biblijo. Doma jo ima 92 % Američanov, v povprečnem gospodinjstvu pa so kar trije izvodi. Bolj ali manj podobno je tudi v drugih zahodnih družbah. Biblija je prevedena v več kot 2.000 jezikov in dialektov in je najbolj brana knjiga v zgodovini. Naklada tiskanih izvodov gre v stotine milijonov. Zato je vpliv biblije v zahodnem svetu na posameznika kot tudi na družbo kot celoto zelo velik. Njen pomen se ne kaže samo na področju religije in kulture, temveč tudi na drugih področjih življenja.

Biblija vsekakor vsebuje nekatera zelo pozitivna in visoko etična načela, na primer deset Božjih zapovedi, Jezusov Govor na gori, izjave nekaterih prerokov stare zaveze, vendar pa je v njej veliko zelo hude nemorale, nasilja, vključno z ubijanjem ljudi. Vsebuje namreč sovraštvo do drugače mislečih in verujočih, mučenja, posilstva, množično pobijanje žensk, otrok in starcev, genocid, smrtne kazni za mnoge moralne prekrške, grozljive metode ubijanja in podobno. V celotni svetovni zgodovini ni dela, ki bi bolj zaničevalo človeka in druga živa bitja. Da je biblija še vedno prosto in javno dostopna, je nerazumljivo. Eden izmed vzrokov za to je, da večina ljudi sploh ne ve, kakšne okrutne predpisevsebujejo deli biblije, predvsem stara zaveza. Po drugi strani pa je razlog v tem, da so se mnogi odmladih nog navadili na prikazovanje zločinov, kot da so po volji Boga. Otroci se, ne samo pri verouku,temveč tudi drugje, indoktrinirajo s spornimi biblijskimi deli. Nasilna biblijska ideologija je odgovornaza krvavo cerkveno zgodovino, ki šteje stotine milijard ubitih in mučenih živih bitij, od tega desetine,mogoče celo stotine milijonov ljudi. Cerkev na tej ideologiji gradi dalje. Je organizacija, katere svetna in duhovna moč temelji na morjenju in ubijanju, na indoktrinaciji in grožnjah z večnim prekletstvom, je organizacija, ki svojih grmad ni pogasila prostovoljno, temveč po sili razmer.

Večina prebivalcev je permanentno vzgajana v biblijskem duhu, saj so »krščanske« cerkve na zahodu cerkve okolja.

Zato nihče natančno ne ve,kako zelo so mračna biblijska navodila vplivala in še vplivajo na odgovorne v družbi in državi. Nerazumljivo bi bilo misliti, da biblija značilnega zahodnega človeka,nanjo pa je bil navajan od rojstva in na katero ga obvezuje cerkev, še zlasti, če je bil krščen, ne oblikujedo dna duše. Nihče ne ve, kako se indoktrinacija »z biblijskimi zgodbami« v zgodnjem otroštvu odraža preko človekove zavesti.

Vsekakor pa obstaja negativna biblijska dediščina v podzavesti mnogih ljudi in seveda tudi celotne zahodne družbe. Ni naključje, da je Ronald Reagan, ki je, kot vsi ameriški predsedniki, prisegel na biblijo, na višku hladne vojne označil Sovjetsko zvezo za »kraljestvo zla« in govoril o atomskem Harmagedonu. Tudi nekdanji ameriški predsednik Bush ml. je govoril o osi zla.

Torej ni slučajno, da se provokacije muslimanov pojavljajo na biblijskem zahodu. Čeprav ta svet govori, da gre pri vsem tem za svobodo izražanja, pa je jasno, da gre za načrtne napade na islam, ki izvirajo iz cerkveno-biblijske ideologije, ki vlada v ZDA in drugih državah zahodne sfere. Sovraštvo do muslimanov je vgrajeno v samo družbeno zavest zahodne hemisfere, glavni krivec za to pa je seveda cerkev.  Da je temu tako, je s svojimi dejanji in besedami potrdil tudi sedanji papež. Ta je namreč leta 2007 na svoji prvi splošni avdienci vse neverujoče okarakteriziral kot sile teme in zla.1 Seveda med sile teme in zla uvršča tudi islam. Marca 2008 je javno krstil muslimana, italijanskega novinarja egiptovskega rodu Magdija Allama, ki podpira Izrael in je odkrit nasprotnik islama, s čimer je »ponižal in razžalil Arabce in muslimane.«2 Še bolj pa je napadel islam v svojem govoru na predavanju na univerzi v Regensburgu, kjer je citiral več kakor šeststo let staro izjavo bizantinskega cesarja Manuela II. v pogovoru s perzijskim učenjakom: »Pokažite mi, kaj je Mohamed prinesel novega, in našli boste samo slabo in nečloveško, kakršen je predpis, naj se vera, ki jo je pridigal, širi z mečem.«3 Odzivi muslimanskega sveta na papeževe besede so bili burni. Vrstili so se protesti, zažigale papeževe slike, mnogi so zahtevali papeževo opravičilo, mnogi so ga obtoževali žalitev preroka Mohameda, pojavljale so se grožnje o napadih na Rim in Vatikan, v iraški Basri je odjeknila eksplozija pred cerkvijo, neznanci so napadli štiri cerkve na Zahodnem bregu, nekateri so celo pozivali vse muslimane, naj se maščujejo »kristjanom in Judom, katerih vere so sovražne islamu«. V Mogadišu so neznanci ubili nuno, v Gazi so napadli krščanski mladinski center, po vsej Italiji pa so bile nekaj časa zaostrene varnostne razmere.

Papež pa seveda ni osamljen v pregonu islama. Predsednik nemške škofovske konference kardinal Karl Lehmann je opozoril, da »moramo brez obtoževanja in domišljavosti naše muslimanske sogovornike soočiti tudi s tem, da je z religijo motivirano nasilje fenomen, ki je pretežno – čeprav ne izključno – povezan z islamom.«4To je seveda daleč proč od resnice. Kje je doma nasilje, dokazuje zgodovina. Tu z velikim naskokom kraljuje »krščanska« cerkev, še zlasti katoliška. Znani nemški zgodovinar Karlheinz Deschner v zvezi s tem pravi, da na svetu ni organizacije, ki bi bila »v antiki, vključno s srednjim in novim vekom ter posebno v 20-tem stoletju tako obremenjena z zločini, kot krščanska cerkev, prav posebno rimsko-katoliška cerkev.« (http://www.bogastvo-cerkve.org/)

Katoliški laiki ne zaostajajo. Tako je na primer nizozemski poslanec Geert Wilders, vzgojen v katoliški veri, objavil na spletu film Fitna, v katerem je enačil islam z nasiljem,5 ki je povzročil v muslimanskem svetu veliko razburjenje.

Ko se bodo muslimani pomirili, bo slej ali prej sledila nova biblijska provokacija. Ni namreč pozabiti, da so muslimani za biblijsko cerkev osebe, ki nimajo pravice do življenja in jih je zato potrebno odstraniti, kot to velja za jude, ateiste ali drugače verujoče oz. misleče.


1 Mladina, 27.1.2007. 2 Delo, 27.3.2008. 3 Delo, 16.9.2006. 4 Delo, 21.9.2006. 5 Dnevnik, 12.4.2008.

Vlado Began

  • Share/Bookmark
 

Objavljeno v Petek, 12. Oktober 2012 ob 23:02 in zapisano pod miks. Komentarjem lahko sledite preko RSS 2.0 vira. Lahko napišete komentar, ali jim sledite preko trackback s svoje strani.

1 komentar na “Zopet biblijski napad na muslimane”

#1

Papež Benedikt XVI. vsako leto obišče kakšno deželo, kjer med drugim pozove vernike k zvestobi in predanosti cerkvi. Ob vsakem papeževem obisku je mnogo ljudi, ki se ne strinjajo z njegovimi pogledi na določene stvari. Toda, če katoliški verniki niso na isti liniji razmišljanja kot papež, ima to lahko zanje negativne posledice.

V demokraciji je povsem normalno, da se državljani pismeno pritožimo (po elektronski ali navadni pošti) na kakšno državno institucijo, če se s čim ne strinjamo. Kako pa je s pritožbami v katoliški cerkvi? Ali tudi tam lahko verniki svobodno izrazijo svoje mnenje, nestrinjanje, brez strahu, da bi jih kdo obsojal ali kaznoval? Odgovor nam ponuja Stanislav Slatinek v svoji knjigi Kazniva dejanja in kazni, Sankcije v Cerkvi, kjer piše: »Kaznivo dejanje je storjeno v trenutku, ko se vernik (laik ali klerik) pismeno pritoži na vesoljni cerkveni zbor, zoper neko konkretno papeževo odločitev.« V kanonskem pravu je tudi zapisano, da »prvega sedeža«, to je papeža, ne more nihče soditi.

Papež se ima za namestnika Jezusa, Kristusa, na zemlji. Je tudi Jezus kaznoval vsakogar, ki se ni strinjal z Njegovim učenjem? Seveda ne. Na tem primeru spet vidimo kako cerkev zlorablja Kristusa, deluje pa ravno nasprotno od tega, kar je On učil in živel.

Obstaja še več kaznivih dejanj, ki jih lahko zagrešijo člani katoliške cerkve. Recimo pri vzgoji otrok. Citiram iz omenjene knjige: »Prvine Kristusove cerkve v resnici obstajajo v Katoliški cerkvi, zato so verni katoliški starši dolžni poskrbeti, da bodo »otroci krščeni in vzgojeni v Katoliški cerkvi«. Katoliški starši, ki »tej milosti niso poslušni v mislih, besedah in dejanju, ne le da se ne bodo zveličali, ampak bodo strožje sojeni«, beremo v izjavi Gospod Jezus.«

Tudi katoliški novinarji, ki kritično poročajo o svoji verski skupnosti, so po kanonskem pravu storili kaznivo dejanje. Citiram: »Dejstvo je, da so danes ljudje manj občutljivi za napade proti veri in Cerkvi, kot so bili nekoč. Zato so nekatera kazniva dejanja med verniki (na primer sovražno pisanje proti veri ali Cerkvi) že skoraj sprejeta in jih smatrajo kot normalno obliko kritičnega oziroma demokratičnega razmišljanja. Včasih je za verne ljudi bolj pohujšljivo, če škof ali višji redovni predstojnik storilca kaznuje, kot pa samo kaznivo dejanje. Tudi na to mora biti škof ali višji redovni predstojnik pozoren, preden storilcu kaznivega dejanja (na primer kakšnemu novinarju ali voditelju TV oddaje) izreče kazen ali resen opomin.«

Čeprav je eden od glavnih ciljev katoliške cerkve kopičenje bogastva – celotno premoženje katoliške cerkve je ocenjeno na več tisoč milijard evrov – pa duhovniki zagrešijo kaznivo dejanje, če se ukvarjajo hkrati tudi s podjetništvom. Citiram iz knjige: »Skoraj vsi cerkveni dokumenti, ki opisujejo službo in življenje duhovnikov, namreč poudarjajo, da naj se duhovnik »vzdrži vsega« in »izogiba vsega«, kar bi v duhovniku zasenčilo Kristusa. Zato je klerikom prepovedano, da se ukvarjajo s stvarmi, ki ustvarjajo zaslužek in dobiček.«

Seveda to ni pravi razlog, da Vatikan prepoveduje podjetništvo pri običajnih duhovnikih. Eden od glavnih razlogov je v tem, da so revni župniki veliko bolj poslušni Vatikanu. Cerkev si je vedno prizadevala, da bi v družbi obstajala dva sloja: peščica bogatih in večina revnih. Kajti revnim je lažje vladati kot ljudem srednjega sloja in bogatim. Enak princip uporablja tudi znotraj svoje verske skupnosti.

Damjan Likar

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !