Primer vatikanskega totalitarizma

Datum objave: 1.08.2012 ob 12:46
Kategorija: miks

Izgon nadškofa Urana iz domovine

Vatikan je preko svoje kongregacije za škofe upokojenega nadškofa Urana kaznoval z »izgonom« iz domovine, kot so zapisal nekateri mediji. Kakšni so razlogi za kaznovanje nadškofa, katoliška cerkev noče pojasniti, čeprav jih dobro pozna. V javnosti se domneva, da je vzrok za kazen domnevno očetovstvo, uradna cerkev o vzrokih molči.

»Izgon« nadškofa je v Sloveniji dvignil veliko prahu. V bran so se mu postavili mnogi verniki, ki so v ta namen oblikovali celo posebno pobudo na facebooku, na njegovo stran se je postavila tudi Liberalna akademija. Ta je v svojem sporočilu za javnost med drugim zapisala, da ima nadškof Uran kot slovenski državljan ustavno zajamčeno pravico, da si sam izbira kraj bivanja in da ima, ne glede na to, za kaj vse bi bil po cerkvenih predpisih odgovoren, še vedno vse temeljne človekove in državljanske pravice, to pravico pa mu Vatikan odreka.

Mnogi menijo, podobno kot Liberalna akademija, da imajo kleriki človekove pravice, ki jih sicer priznava ustava. To je zmota oz. samo navidezno. »Ko je krščenec postal ud Cerkve, ne pripada več sam sebi, temveč tistemu, ki je umrl in vstal za nas. Od tedaj naprej je poklican k temu, da se podreja drugim, da jim služi v občestvu Cerkve, da je cerkvenim predstojnikom poslušen ter jih uboga in da jih upošteva s spoštovanjem in ljubeznijo. Kakor je krst za krščenca vir odgovornosti in dolžnosti, tako mu daje tudi pravice v Cerkvi (…)«, piše v Katekizmu katoliške Cerkve. Že krščeni laiki po cerkvenem nauku nimajo več človekovih pravic, ki jih priznava posvetna ustava, temveč imajo samo tiste pravice, ki jih priznava katoliška cerkev. Seveda to velja tudi za klerike, zanje velja to še bolj »strogo«. Predvsem zanje velja, da morajo biti poslušni cerkvenim dostojanstvenikom, jih ubogati, upoštevati in jim služiti s spoštovanjem. »V zavesti svoje odgovornosti so verniki dolžni izkazovati krščansko pokorščino temu, kar posvečeni pastirji, ki predstavljajo Kristusa, kot učitelji vere razlagajo ali kot voditelji Cerkve določajo,« piše v kanonu 212 Zakonika cerkvenega prava. Jasno je, da to še bolj velja za klerike. Vsi verniki, torej tudi kleriki, so dolžni na podlagi katoliškega nauka po svoji vesti, da ne sledijo predpisom državnih oblasti, kadar ti nasprotujejo tudi naukom evangelija in zahtevam nravnega reda, še izhaja iz Katekizma katoliške Cerkve. Zadeva je torej jasna: nadškof Uran je svoje ustavne človekove pravice predal cerkvi in se zato nanje ne more več sklicevati (razen seveda če bi mu jih cerkev iz taktičnih razlogov ponovno priznala). To bi lahko naredil samo v primeru, če bi izstopil iz cerkve.

Zato se boriti za nadškofove posvetne ustavne človekove pravice pomeni boriti se za nekaj, kar ne obstaja.

Liberalna akademija, pa tudi drugi, se torej bori za nekaj, česar ni več, bori se za nekaj, česar Uran sploh nima več, bori se za nekaj, čemur se je nadškof sam svobodno in prostovoljno odrekel. Velika večina ne pozna tega, kar je 18.9.1930 rekel (nezmotljivi) papež Pij XI.: »Če že obstaja totalitaren režim – totalitaren v praksi in teoriji – je to režim Cerkve, saj Cerkvi človek pripada na totalen način.« (Enciklopedija Slovenije, 13. zvezek) Kje so tu pravice? Ali pa: »Boga je treba bolj poslušati kot ljudi,« še piše v Katekizmu katoliške Cerkve.

V medijih se pojavlja tudi navedba, da je cerkev nadškofa Urana izgnala iz domovine. To ne drži.

Cerkev kot domovino ne smatra Republike Slovenije, temveč cerkev kot takšno, torej sama sebe. Domovina katolikov ni npr. Slovenija, temveč cerkev. To potrjuje tudi Katekizem katoliške Cerkve, kjer je zapisano: »Kristjani prebivajo vsak v svoji domovini, vendar kot nastanjeni tujci. Izvršujejo vse dolžnosti državljanov in prenašajo vsa svoja bremena kot tujci …«. In še enkrat katekizem: »Po krstu (…) postanemo udje Kristusa in se včlenimo v Cerkev ter postanemo deležni pri njenem poslanstvu (…). Ko je krščenec postal ud Cerkve, ne pripada več sam sebi, temveč tistemu, ki je umrl in vstal za nas.« Stvari so jasne.

Mimogrede še nekaj: zakaj bi se borili za ustavne pravice nekoga, tudi če bi jih imel, če je ta celotno svojo duhovniško, seveda tudi škofovsko, obdobje na veliko kratil človekove pravice otrok in odraslih. V svoji duhovniški dobi je krstil na tisoče otrok brez njihovega privoljenja in jih s tem »prisilno vrgel« v cerkev, jim s tem odvzel svobodo vesti, saj cerkev le-te ne priznava ter že vnaprej določil boga otroku. Kako lahko nekdo veruje v boga, ki mu ga določil drug, ni znano. Seveda pa s svobodo vesti, ki jo priznava ustava, to nima nobene zveze. Jasno je, da s svobodo vesti tudi nima nobene zveze ureditev, ki jo je podpiral »izgnani« nadškof o tem, da iz cerkve ni celovitega izstopa, temveč samo formalen. Kako se lahko boriš za ustavne pravice nekoga, ki je prostovoljno član organizacije, za katero je zgodovinar Karlheinz Deschner rekel: Na svetu ni organizacije, ki bi bila »v antiki, vključno s srednjim in novim vekom ter posebno v 20-tem stoletju tako obremenjena z zločini, kot krščanska cerkev, prav posebno rimsko-katoliška cerkev«. (Kdo sedi na Petrovem stolu, 3. del)

V zvezi z »izgonom« nadškofa Urana iz Slovenije so se oglasili razni kleriki. Predstavnik Slovenske škofovske konference dr. Saje je v oddaji Odmevi (RTV SLO 1, 25.7.2012) po poročanju MMC RTV Slovenija potrdil, da je vzrok za izgon oz. umik iz domovine Uranovo domnevno očetovstvo. V javnosti se namreč govori, da naj bi imel nadškof dva odrasla otroka, kar pa je ta zanikal.

Glede domnevnega očetovstva nadškofa Urana se katoliška cerkev skrajno spreneveda. Dobro ve, ali ima Uran otroke ali ne. Tudi Uran hodi k spovedi in svojemu spovedniku mora povedati vse grehe, torej tudi eventualni greh glede očetovstva, ta pa mora to javiti naprej. Katoliška cerkev preko spovedi ne nadzira samo svojih vernikov, temveč tudi svoje klerike. Poleg tega ima cerkev učinkovit pregled in nadzor nad delom duhovnikov, kot je to javno izjavil visok predstavnik cerkve dr. Andrej Saje (Mag, 11.10.2006). To pomeni, da dobro pozna stanje med duhovščino in zagotovo ve, kateri kleriki so pedofili, pijanci, lažnivci, prevaranti … Seveda tudi dobro ve, kateri kleriki imajo otroke, kateri imajo svoje ljubice in podobno. Po drugi strani pa mora tudi Uran pred svojimi predstojniki govoriti resnico, saj je obljubil slepo pokorščino, in pojasniti stvari glede očetovstva. Da bi Uran lagal pred papežem ali rimsko kurijo, je malo verjetno. Zato je cerkvi dejansko stanje jasno, pa kljub temu noče stvari pojasniti in zanikati, da bi imel nadškof otroke, kar je zanikal tudi Uran. Ravno ta molk in izgon Urana dokazujeta, vsaj po mojem, da otroke ima. Pri vsem tem je nadškof Uran uporabil poceni trik zanikanja očetovstva z navedbo, da se je pripravljen soočiti z vsakim, ki bi trdil, da je njegov potomec. Glede na to, da so njegovi otroci člani cerkve, jih veže poslušnost do cerkve in do svojega očeta, ki je celo nadškof, zaradi česar je jasno, da se v javnosti ne smejo izdajati za nadškofove otroke, ker oz. če jim je cerkev to prepovedala. Če se tega ne držijo, so lahko celo izobčeni. Kdo od poslušnih cerkvenih članov si upa tvegati pekel?

»Sporno cerkveno gospodarsko zgodbo moramo razčistiti do konca. Dokler ne bo razčiščena do konca, tako dolgo bo verodostojnost Cerkve kot ustanove in verodostojnost njenih voditeljev vprašljiva, kajti pri vsaki besedi, ki jo bodo izrekli v javnosti, bodo lahko dobili servirano: Vi nas že ne boste učili, saj ste sami podpirali ali delali stvari, za katere trdite, da naj bi jih drugi ne počeli,« pravi moralni teolog dr. Ivan Štuhec. (Družina, 1.1.2012) Finančno-gospodarska polomija mariborske nadškofije še ni razčiščena, zato so izjave klerikov celo po samem duhovniku Štuhcu vsaj vprašljive, če že ne neverodostojne! Zato je tudi vprašanje, ali so tudi njegove izjave, ki jih je dal medijem v zvezi z nadškofom Uranom verodostojne? V Dnevniku (25.7.2012) je namreč izjavil: »Najhuje je, da ne vemo, kaj je res. Ukrep je zelo hud, Rim naj bi ga izrekel zaradi moralnih prekrškov Urana.» »Če bi bil udeležen pri kakšni finančni polomiji, bi se izvedelo. Za mariborski škandal zagotovo ni soodgovoren,« pravi dr. Štuhec v zvezi z Uranom. Ali ni bil Uran nekaj časa tudi predsednik Slovenske škofovske konference, ki je najvišji cerkveni organ v Sloveniji oz. kot pravi sama cerkev: najvišja ustanova. Ta ustanova je dobro vedela oz. vsaj morala bi, kaj se dogaja v mariborski nadškofiji.

Če cerkev nekaj zanika, se ponavadi zanikano kasneje pokaže kot resnica. Ali velja tudi obratno: če cerkev nekaj prizna, to v resnici ne drži? Če je cerkev priznala, da je vzrok za izgon Urana domnevno očetovstvo, ali se bo mogoče kasneje ugotovilo, da s strani cerkve zatrjevani razlog ni bil resničen, temveč je razlog drugačen? Počakajmo in bomo videli. Cerkvena hišica iz kart se hitro podira. Cerkvene laži se razkrivajo!

Vlado Began

Vir:  http://www.cerkev-ne.net/author/admin/

  • Share/Bookmark
 

Objavljeno v Sreda, 1. Avgust 2012 ob 12:46 in zapisano pod miks. Komentarjem lahko sledite preko RSS 2.0 vira. Lahko napišete komentar, ali jim sledite preko trackback s svoje strani.

2 komentarjev na “Primer vatikanskega totalitarizma”

#1

Komandant Stane ali komandant papež

Nedaleč nazaj je obrambni minister Hojs odredil, da se ljubljanska vojašnica, ki se je doslej imenovala po partizanskem komandantu Francu Rozmanu – Stanetu preimenuje in sicer v vojašnico Edvarda Peperka. Edvard Peperko je padli pripadnik TO iz osamosvojitvene vojne leta 1991.

V katoliškem tedniku Družina (15.7.2012) je v članku Zločini in hudodelstva avtor Ivo Žajdela prikazal Franca Rozmana kot velikega zločinca. Kot komandant glavnega štaba partizanske vojske je sodeloval pri velikih partizanskih zločinih, npr. pri Turjaku in Žužemberku, njegovi partizani pa so za seboj puščali opustošenje, žrtve in gorje, med drugim piše I. Žajdela. Pravi tudi, da je bil slepi izvrševalec zločinske revolucionarne politike komunistov. Kolikor je razumeti pisanje I. Žajdele, je prišlo do preimenovanja ljubljanske vojašnice zaradi tega, ker je bil Franc Rozman velik komunistični zločinec. Ali je omenjeni to res bil, v tem trenutku niti ni pomembno.

Zanimivo bi bilo, če bi se ljubljanska vojašnica preimenovala in dobila ime kakšnega papeža, saj so vsi papeži podpirali vojne. Kaj bi se o njih lahko pisalo oz. govorilo v različnih medijih?

Npr:

  • če bi se vojašnica imenovala po sedanjem papežu Benediktu XVI. bi mogoče kje pisalo, da se vojašnica imenuje po osebi, ki je skrivala kleriško pedofilijo,

  • če bi se imenovala po Janezu Pavlu II., bi mogoče pisalo, da si je ta papež, po Lucienu Gregoireju, kupil papeški tron s podkupninami kardinalom v višini več 100 milijonov dolarjev in da je del denarja, ki je bil namenjen revežem uporabil za prenovo papeške palače v Vatikanu in poletne rezidence v Castel Gandolfu, pri čemer je dal za svoje osebne potrebe zgraditi veličasten plavalni bazen,

  • če bi se imenovala po Piju XII., bi lahko pisalo, da je ob smrti leta 1958 zapustil svojim dedičem 80 milijonov nemških mark, med 2. svetovno vojno pa je s svojim molkom prepustil svojemu pomočniku Hitlerju v pogubljenje jude,

  • če bi se imenovala po Inocentu III., bi zgodovinarji govorili o tem, da je pobil deset in deset tisoče albižanov na jugu Francije in da je potrebno brez usmiljenja sežgati vsakogar, ki skuša oblikovati osebni pogled na Boga, ki je v konfliktu s cerkveno dogmo,

  • če bi se imenovala po Urbanu II., bi se ga lahko ljudje spominjali po tem, da je odredil, da morajo biti krivoverci mučeni in usmrčeni,

  • če bi se imenovala po Gregorju VII., bi bilo govora tudi o skupini ponarejevalcev, ki jo je imel in ki je kot po tekočem traku ponarejala dokumente, ki jih je papež potrjeval s svojim pečatom,

  • če bi se imenovala po Bonifaciju IX., bi bilo govora o morilcu, ki je s prodajo funkcij polnil papeško blagajno,

  • če bi se imenovala po ….

Tudi če je komandant Stane komunistični zločinec, se njegovi grehi ne morejo primerjati z grehi papežev, glede katerih je lord Acton izjavil: »Papeži niso bili le množični morilci; ubijanje so spremenili v zakoniti temelj katoliške cerkve in postalo je pogoj odrešitve.« (knjiga Peter De Rosa: Kristusovi namestniki)

In še nekaj iz biblije: »Vsak naj se podreja oblastem, ki so nad njim. Ni je namreč oblasti, ki ne bi bila od Boga. In te, ki so, so postavljene od Boga. Kdor se torej upira oblasti, se upira redu, ki ga je določil Bog. Tisti, ki se upirajo, si bodo nakopali obsodbo.« (Rim 13,1-2) Ker je po bibliji vsaka oblast poslana od katoliškega boga, torej tudi komunizem, je komunistični komandant Stane ubijal in uničeval, če je to res delal, v imenu katoliškega boga – kajti ta je poslal komunizem in s tem tudi ubijanje in uničevanje. Komandant Stane je torej izvrševal voljo katoliškega boga in zato je zelo čudno, da ga sedaj cerkev sploh napada, saj imata skupnega boga.

Seveda pa katoliški bog nima ničesar skupnega z Bogom Stvarnikom, da ne bo pomote.

Vlado Began

#2

Problem z Uranom bo cerkev očitno raje rešila po hitrem postopku.

Uran je že v bolnici…

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !