Inkvizicijsko prižiganje grmade!

Datum objave: 21.02.2012 ob 14:21
Kategorija: miks

TISKOVNO SPOROČILO

Prof.dr. Drago Ocvirk se je lotil prižiganja cerkvene inkvizicijske grmade!

Poslušalcem katoliškega radia Ognjišče je teolog, profesor Drago Ocvirk, reprezentant in visoki funkcionar rimskokatoliške cerkve, v oddaji Spoznanje več, predsodek manj 3.2.2012 izjavil v tem smislu, da je Društvo za zaščito ustave in žrtev cerkve sekta, ki je nevarna naši družbi, voditelj oddaje, odgovorni urednik Radia Ognjišče duhovnik Franci Trstenjak pa, da imajo avtorji njenega časopisa Razmisli malce zmračen um. S takšnimi in sličnimi obsodbami so v srednjem veku cerkveni inkvizitorji odpirali procese in obsodili na smrt s sežiganjem na grmadi nešteto svojih nasprotnikov. Sprašujemo se, katerim ciljem sledita Ocvirk in Trstenjak, nova cerkvena inkvizitorja?

Dr. Ocvirk kot teolog in profesor nedvomno pozna zgodovino svoje institucije in zato trdimo, da je zavestno in v stilu srednjeveškega cerkvenega inkvizitorja v omenjeni oddaji katoliškega radia Ognjišče Društvu za zaščito ustave in žrtev cerkve ter njenim članom zavestno in načrtno odprl javni proces sežiganja. Seveda velja to smiselno tudi za duhovnika Trstenjaka. Naj spomnimo na to, da Društvo za zaščito ustave in žrtev cerkve deluje že nekaj let, zato se postavlja vprašanje, kaj je pravzaprav te dni cerkvena inkvizitorja vrglo iz tira, da sta društvo apostrofirala s sekto in da na ta način zahtevata njegovo uničenje. Oba dobro vesta, da to društvo ni proti nobeni verski skupnosti, tudi ne proti katoliški cerkvi in prav tako vesta, da društvo ni naperjeno proti vernikom katerekoli verske skupnosti, ampak da je za ločitev države in vseh verskih skupnosti ter tudi proti financiranju verskih skupnosti iz državnega proračuna vseh davkoplačevalcev v okvirih Ustave RS. Možno je, da so se ne samo katoliška cerkev, ampak tudi njena inkvizitorja počutili ogrožene zaradi morebitne ukinitve dotoka denarja iz državnega proračuna in da so se zato odločili poseči po preizkušenih inkvizicijskih metodah, namreč po uničenju tistih, ki zahtevajo ali pa govorijo, kar jim ni po volji?

Prof. dr. Drago Ocvirk se je zavestno in protiustavno lotil prižiganja cerkvene inkvizicijske grmade!

Seveda to velja tudi za Trstenjaka. Besede, s katerimi sta moderna inkvizitorja apostrofirala Društvo za zaščito ustave in žrtev cerkve, so izven vseh etično-moralnih in pravnih meja in jih obsojamo ter jih vidimo kot začetek prižiganja inkvizicijskih grmad. Upajmo, da bo na najavljene metode in cilje katoliške cerkve v Sloveniji reagirala tudi slovenska javnost.

Cilj katoliške cerkve je definiran v njenih dogmah in učenju, ki je po smislu zapisano (glej Vera cerkve) takole: Vse, kar ni katoliško, je treba uničiti … To pa ni v duhu demokratične ustave RS in to je tisto, kar naše društvo obsoja pri katoliški cerkvi.

Cilja društva sta preprečevanje kršitve in zlorabe ustave s strani verskih skupnosti, s posebnim poudarkom na rimskokatoliški cerkvi kot največji verski skupnosti pri nas in pravna zaščita žrtev cerkve, predvsem žrtev pedofilije.

Društvo za zaščito ustave in žrtev cerkve je bilo ustanovljeno leta 2005 z združenjem posameznikov – žrtev cerkve. Namen društva je aktivno prispevati k uresničevanju demokratične državne ustave na vseh področjih življenja in uveljavljanju s tem povezanih človekovih pravic in temeljnih svoboščin ter obveznosti. V tem smislu je društvo osnovalo časopis – Razmisli. Ta časopis je bil prav tako pod drobnogledom obeh inkvizitorjev, tako katoliškega teologa, profesorja Ocvirka kot tudi radijskega voditelja, duhovnika Trstenjaka v že omenjeni oddaji radia Ognjišče. Časopis se ukvarja z vprašanjem, kako preprečiti kršitve ali zlorabe ustave in kako pravno, v okvirih ustavne zakonitosti, zaščititi žrtve teh kršitev oziroma zlorab, zlasti kršitev in zlorab tistih ustavnih določb, ki se tičejo šibkih in brezpravnih živih bitij, predvsem otrok in živali, s strani cerkvenih funkcionarjev oziroma vatikanske države. Posebno pozornost je društvo namenilo žrtvam cerkve in do zdaj imelo uspeh predvsem pri odkrivanju žrtev duhovniško cerkvene pedofilije.

Duhovnik Franci Trstenjak trdi: »Avtorji tega časopisa imajo zmračen um«, profesor, teolog Drago Ocvirk pa: »Rimskokatoliška cerkev ne temelji na stari ali novi zavezi biblije, ampak na Jezusu Kristusu«!

Besede teologa Draga Ocvirka so odgovor na posamezne članke v časopisu »Razmisli« in so ne samo grožnja, ampak tudi legitimacija samega inkvizitorja, kajti s trditvijo, da katoliška cerkev ne temelji na stari ali novi zavezi biblije… in da katoliška cerkev po svetem pismu zagovarja samo življenje, ne pa da ga odvzema, je on sam postal predmet inkvizicije in kandidat za grmado. Najpozneje pri tej trditvi postaja jasno, da profesor, teolog Drago Ocvirk ne pozna dogmatskih temeljev nauka svoje lastne institucije, ali pa da zavestno zavaja javnost oz. davkoplačevalce, od katerih dobiva plačo! Eno in drugo pa je lahko zamračitev uma!?

Društvo za zaščito ustave in žrtev cerkve v svojih publikacijah oporeka katoliški cerkvi legitimnost širjenja Jezusovega nauka ter to, da se imenuje krščanska cerkev. Je to tisto, kar izziva srd cerkvenih funkcionarjev!?

Ker se cerkev do dneva dandanašnjega glede svojega početja sklicuje na Jezusa Kristusa, društvo v svojih publikacijah med drugim postavlja preprosta vprašanja kot npr.: Kdo je bil Jezus iz Nazareta, kateremu naj bi sledila katoliška cerkev? Kaj je Jezus učil ljudi in s čim se je preživljal? Društvo poskuša osvetliti tako širši javnosti kot tudi cerkvenim funkcionarjem, da je bil Jezus preprost človek, da je bil tesar, ki se je preživljal s svojim delom in da je bil pacifist, ne pa teolog, duhovnik, škof in sveti oče, ki bi živel na račun drugih. Da je ljudi učil ljubezni in enosti drug z drugim in z vso naravo in se posledično zavzemal za živali, tudi tako, da je bil vegetarijanec. Da je bil do vseh ljudi enak, da je učil ljudi, da se 5. zapoved »Ne ubijaj!« ne nanaša samo na ljudi, pač pa tudi na živali – zato ker so tudi one čuteča bitja, ki imajo pravico do življenja in svojega dostojanstva, pravico do svojega življenjskega prostora, vse to, kar jim katoliška cerkev zanika. Društvo katoliški cerkvi, ki je storila nešteto dokazanih in dokazljivih nagnusnih zločinov v preteklosti in danes, postavlja tudi vprašanja: Zakaj katoliška cerkev kot institucija v demokratični državi Sloveniji ne spoštuje v celoti Jezusovega nauka in ustave RS? Zakaj se ne distancira od zahtev po ubijanju pozameznikov, skupin in celih narodov, ki so zapisane v bibliji, za katero je v svojem katekizmu zapisala, da je za člane cerkve obvezujoča vsaka njena beseda?

Seveda nimata teolog in profesor Drago Ocvirk ter njegov duhovni sopotnik Trstenjak niti z besedico namena odgovoriti na ta vprašanja in komentirati celih odstavkov ter strani stare zaveze, ki daje grozljiva navodila, kako ubijati živali in podjarmljena ljudstva, kajti oba dobro vesta, da je takšna biblija temelj, na katerem je zgrajena njuna institucija. Prav tako nimata namena komentirati nepreglednih vrst krvavih dogodkov v zgodovini, ki jim je botrovala cerkev, izhajajoč iz biblije. Tako ne znata ali pa ne smeta odgovoriti na vprašanje: Če bi bila biblija res napisana v Božjem duhu, ki je neoseben, ki je čista ljubezen, kako si lahko razlagamo staro zavezo, ki je polna ukazov za ubijanje?

Odgovor teologa in profesorja Draga Ocvirka na vprašanje: »Ali drži, da je stara zaveza biblije krvava, da so v njej napotki, kako je potrebno ubiti homoseksualce, čarovnice in nebogljene otroke, ki bi se jih morala držati njegova cerkev«, je bil v tem smislu, da ima pač »vsaka skupnost svoja pravila…«. Je Ocvirk s tem oznanil katoliško vizijo slovenske prihodnosti?

Torej profesor in teolog Ocvirk ni zanikal napisanih navodil za ubijanje, niti ni rekel, da to ni v skladu s 5. Božjo zapovedjo »Ne ubijaj!« in je tako de facto potrdil protiustavni nauk in možno dejavnost katoliške cerkve v Republiki Sloveniji! In če ga nekdo na to opozori ter javno vpraša katoliško cerkev, kako naj si človek razlaga 5. Božjo zapoved – ki se enkrat po katoliško glasi »Ne ubijaj!«, drugič pa spet »Ubijaj!« – ima zmračen um? Kajti za zdrav um lahko velja samo eno in ne more biti istočasno oboje, med seboj nasprotujoče si, od enega in istega Boga. Če pa je za cerkev in teologa Ocvirka biblija Božja beseda, torej neke vrste faks iz nebes, tedaj sta jo napisala dva Boga in sicer Bog ljubezni in bog podzemlja, ki teologom, duhovnikom, škofom in papežu dopušča, da uničijo vse, kar ni katoliško, oziroma, kar je resnično Božje.

Društvo opozarja, da bi se na temelju katoliške teologije, torej če bi bila danes na oblasti rimskokatoliška cerkev, zgodilo enako, kot se je zgodilo v srednjem veku. Cerkev bi zopet prižgala grmade, pobijala, mučila vse drugače misleče in drugače verujoče…

Teologu, profesorju in inkvizitorju Ocvirku ter njegovi katoliški instituciji očitno ni po volji delovanje in pisanje tega društva. Zato je verjetno začel s protiofenzivo in to s starimi metodami inkvizicije, najprej z javnim obrekovanjem in obsojanjem, s ciljem: uničiti, sežgati svoje nasprotnike. Zato Društvo za zaščito ustave in žrtev cerkve pravočasno opozarja na cerkvene namene, izrečene v javnosti in kaže na realne, brutalno nevarne nastope katoliškega inkvizitorja, teologa Draga Ocvirka proti njegovim nasprotnikom, od katerih s pomočjo države dobiva iz državnega proračuna plačo za svoje preživetje.

Danes sicer ni telesnega, ampak samo psihološko sežiganje in mučenje posameznikov, nekatoliških verskih skupnosti in društev. Zavedati se  moramo, da to ni nič manj nevarno. Kako to funkcionira, vidimo na primeru našega društva. Profesor in teolog Drago Ocvirk  javno opozarja na nevarnost s strani Društva za zaščito ustave in žrtev cerkve, ko pravi, da društvo širi pisno in ustno sovraštvo do rimskokatoliške cerkve, kar je po ustavi prepovedano – ne da bi to podkrepil z dokazi. Enako velja za duhovnika Trstenjaka. Slednji trdi, da to društvo ne spoštuje nobenega člena ustave in da pljuva po dveh civilizacijah, po zahodni in po pravoslavni civilizaciji ter da za blatenje kristjanov, za spodbujanje sovraštva do drugače mislečih in verujočih uporabi ves denar – ne da bi to bilo res. Res pa je, da je vse to, kar sta inkvizitorja Ocvirk in Trstenjak povedala o društvu, del dogem in doktrine katoliške cerkve! Temu se reče  obrekovanje s pomočjo samoproiciranja z namenom uničiti drugega za vsako ceno! To pa je kriminal, ki ga ne smemo dopustiti v  demokratični državi, kot je Slovenija.

Društvo si pridržuje možnost pravnih korakov proti tem žaljivim in neresničnim trditvam, zoper radio Ognjišče in teologa, profesorja Draga Ocvirka ter duhovnika Trstenjaka.

Vse trditve in obtožbe teologa in profesorja Draga Ocvirka ter duhovnika Trstenjaka so hude in življenjsko nevarne ter jih odločno zavračamo s pripombo, da nas spominjajo na možno vrnitev inkvizicijskega srednjega veka rimskokatoliške cerkve z namenom uničiti vse, kar ni katoliško, oziroma kar je Božje – v imenu katoliškega boga. Zato si naše društvo pridržuje možnost pravnih korakov zoper te žaljive, neresnične in za življenje nevarne trditve, zoper radio Ognjišče, zoper teologa, profesorja in visokega funkcionarja katoliške cerkve Draga Ocvirka ter radijskega voditelja, duhovnika Trstenjaka – kajti javni linč društva je njihov namen! Verjamemo, da gospod Ocvirk raje govori o ljubezni in da raje pogosto ponavlja, da je njegova cerkev osnovana na Jezusu. Vendar naše društvo ne vidi uresničevanja Jezusovega nauka v tej cerkvi, vidi pa nespoštovanje človekovih pravic in žrtve duhovniške pedofilije. Koliko cerkev uresničuje nauk, na katerem pravi, da je utemeljena, je pravzaprav res njena stvar.

Društvo zahteva, da denar davkoplačevalcev ne gre za financiranje cerkvenih, delno protiustavnih dejanj in poslovanja ter za naše lastno uničenje!

To, kar zahteva naše društvo je, da denar nas davkoplačevalcev ne gre za financiranje cerkvene delno protiustavne prakse in za naše lastno uničenje. O čem govorimo, je po vseh aferah (samo droben delček le teh sta Zvon 1 in 2) in neštetih žrtvah pedofilije, ki smo jim bili priča v zadnjih letih, že zelo jasno. Očitno mnogi niso več pripravljeni plačevati udobja in seksualnega izživljanja posameznih duhovnikov nad nemočnimi otroki in finančnih mahinacij vedno bolj bogate cerkve, zlasti ne pri naraščanju revščine med ljudmi, ki smo mu priča in zato podpirajo našo akcijo. Gotovo je to tudi razlog za tisoče že zbranih podpisov proti državnemu financiranju cerkve.

Zaključimo lahko tako, da prepustimo na voljo medijem, ki jim ni vseeno, kaj se lahko zgodi posameznikom, društvom in nekatoliškim verskim skupnostim v tej državi, da objavijo naše tiskovno sporočilo in s tem javnost seznanijo z nevarno nestrpnostjo katoliške cerkve, ki jo je nedavno intenzivirala z inkvizitorjema, teologom in profesorjem Dragom Ocvirkom in odgovornim urednikom Radia Ognjišče, duhovnikom Trstenjakom. Obenem je tiskovno sporočilo našega društva opomin slovenski javnosti, da cerkvena inkvizicija ni preteklost, ampak brutalno realna nevarnost za nekatolike, ki se financira iz državnega proračuna vseh davkoplačevalcev Slovenije!

Društvo za zaščito ustave in žrtev cerkve zanj Janja Škrjanc, predsednica društva in

Moris Hoblaj, teolog in sociolog

  • Share/Bookmark
 

Objavljeno v Torek, 21. Februar 2012 ob 14:21 in zapisano pod miks. Komentarjem lahko sledite preko RSS 2.0 vira. Lahko napišete komentar, ali jim sledite preko trackback s svoje strani.

5 komentarjev na “Inkvizicijsko prižiganje grmade!”

#1

Absurd, shizofrenija ali pa nekaj tretjega – velik del katoličanov, pravoslavcev in luterancev ne živi po predpisih svoje cerkve, pa vseeno ostaja v njej. Zakaj?

Marsikaj v današnjem svetu, tudi čudno, bizarno, celo noro in nepojmljivo, ljudje kar tako sprejmejo, ker je »to že vedno bilo tako«, z drugimi besedami: ker je to običajno, ker ustreza navadi oz. tradiciji. Toda vezanost na običaj oz. tradicijo in druge zunanje oblike napravi človeka za sužnja vladajočih religij in njihovih političnih zaveznikov. Seveda sme vsakdo živeti in razmišljati, kakor hoče.

Mnogi se sprašujejo, od kod prihaja ta nekritična in povsem suženjska poslušnost cerkvenim institucijam, katere jim nič ne dajejo, skoraj vse jemljejo, pa ne samo posameznikom, tudi državi. Ali gre za strah pred izstopom iz cerkve, ki grozi z »večnim prekletstvom«? Ali pa je to strah pred možnimi neugodnostmi v poklicu ali strah zaradi izgube ugleda v družbi in političnega vpliva? Ali gre tukaj za vezanosti na cerkveno institucijo, tlačanstvo, ki so se skozi inkarnacije zakoreninile v podzavesti? Ali pa gre za zaznamovanost, ki je posledica tega, za duhovno nevednost, ki lahko povzroči strah, da v primeru odklonitve ne bo »pravega pogreba«? Ali je strah cerkvenih ovc, tudi političnih veljakov, pred vladajočimi institucijami cerkev – ki pri odločilnih vprašanjih občutno vplivajo na vladarje in medije – tako velik, da država kljub svoji nevtralnosti in ločenosti od vere mora še naprej kršiti ustavo in subvencionirati tudi z denarjem državljanov, ki niso verni, privilegirano in samozvano katoliško, pravoslavno in Lutrovo »Kristusovo cerkev«, oz. duhovniško hierarhijo?

Verniki pa komajda kaj imajo od tega denarja.

Oblastniki cerkvenih institucij se glede tega ovijajo v plašč molčečnosti. Zakaj?

Ali bi to lahko pomenilo, da so ravnodušni do blaginje ali gorja svojih bratov in sester, svojih soljudi? In da je tem »dušnim pastirjem« vseeno, kako bo z dušnim blagrom njihovih ovc? Jim gre samo za denar? Cerkvenim oblastem je pomembno, da »cerkveni kristjani« ostanejo v cerkvi in predvsem da plačujejo cerkveni davek. Tako je in to povsem očitno. Toda kdor si zastavi vprašanje, zakaj so cerkvene oblasti tako skrivnostne glede anateme, glede neusmiljenega nauka dogem, in pogleda natančneje, naleti na novo možnost: Ali gre konec koncev na prvi pogled samo za člane, ki plačujejo – ali pa je mogoče, da si cerkveni knezi in njihovi lakaji, podrejena duhovniška kasta, ne pustijo reči, da svojih navodil, dogem, sami ne izpolnjujejo? Da bi torej prav tako zapadli sankcijam, katere jim grozijo, če bi bile te resnične? V tem primeru bi lahko menili, da črna oblačila duhovniške kaste zavestno ali nezavedno kažejo njihovo »počrnitev«, tudi takrat, ko se še dodatno okitijo z državniško belim, modrim in rdečim okrasjem.

Ni znano, da bi Jezus vodil ljudi v cerkveno institucijo, polno bleščečega razkošja pri verskih obredih in kultih. Ljudem je govoril, da so oni sami tempelj Duha. Danes ni več skrivnost, da je vedno več strokovnjakov s področja zgodovine in teologije, ki trdijo, da Jezus ni ustanovil rimskokatoliške, pravoslavne niti Lutrove cerkve. Verjetno boste zdaj vprašali, kdo pa potem, če ne On? Kdor se zave tega vprašanja in se začne spraševati ter analizirati, vidi dlje od prsta pred svojim nosom; postane jasni mislec in analitik, ki bo prišel do dna temu, kar se dogaja na svetu in predvsem temu, kako v pozunanjenih krščanskih religijah vernika vlečejo za nos, oziroma bo videl, da je postal njihova žrtev. Če beremo slovenske dnevnike in gledamo televizijo, bi nam moralo biti znano, da so te trditve in pripombe s strani intelektualcev in analitikov, pa tudi samih vernikov, vse bolj glasne. Da ta trditev drži, pa še več se sliši in to bolj konkretno: da je ime Jezusa Kristusa postalo za hierarhične krščanske institucije samo etiketa in vaba za pridobivanje premoženja ter oblasti nad ljudstvom.

Odlomki iz časopisa Razmisli Društva za zaščito ustave in žrtev cerkve

avtor Moris Hoblaj, teolog in sociolog

#2

Duhovnik Ocvirk svetuje ljudem, kako naj v Stari zavezi spoznajo demonske citate?

Po nauku katoliške cerkve je Biblija knjiga, ki vsebuje božje razodetje. »Deli se v Staro zavezo – knjige, v katerih je zapisano to, kar je Bog razodel pred Kristusom, in Novo zavezo – knjige, ki obsegajo to, kar je Bog razodel po Jezusu Kristusu in apostolih.« (Svetnik za vsak dan, julij – december, Silvester Čuk)

Za katoličane je torej celotna Biblija božja beseda, ki jo je potrebno vestno izpolnjevati. Že v sami Bibliji piše: “Vso besedo, ki vam jo zapovedujem, vestno izpolnjujte; ničesar ji ne dodajaj in ničesar ji ne odvzemaj!” (5 Mz 31,1) Vendar imajo katoliški kleriki zelo velike probleme, ko želijo javnosti in svojim vernikom pojasniti, kako je potem možno, da Bog v Stari zavezi na številnih mestih ukazuje pobijanje ljudi, če pa je hkrati dal preko Mojzesa tudi zapoved: »Ne ubijaj.«

V to zanko se je zapletel tudi duhovnik in profesor dr. Drago Ocvirk v oddaji na radiu Ognjišče: Spoznanje več, predsodek manj (3.2.2012).

Voditelj oddaje ga je vprašal, kako je s temi predpisi Stare zaveze, kjer piše, da je potrebno pobijati homoseksualce, prešuštnike, trmoglave sinove, ženske, ki so jih razglasili za čarovnice, tiste, ki ne poslušajo duhovnikov in podobno. Ocvirk je med drugim odgovoril: »Ne judje, ne kristjani niso teh navodil jemali dobesedno. Katoličani beremo Sveto pismo v luči Jezusa Kristusa, v luči njegove zapovedi ljubezni do Boga in bližnjega. Naše pravilo branja Svetega pisma je Jezus Kristus in po tem se kristjani ločimo od Judov. Ker beremo Staro zavezo v duhu evangelija.«

Ocvirk torej poudarja, da je potrebno brati tudi krvavo Staro zavezo v luči Jezusa Kristusa in njegovega nauka. Ocvirkov nasvet je zelo moder. Recimo, da nek bralec v Stari zavezi naleti na tale citat: »Če kdo leži z moškim, kakor se leži z žensko, sta oba storila gnusobo; naj bosta usmrčena; njuna kri pade nanju. (3 Mz 20,13) Ta citat sedaj prebere v luči Jezusa Kristusa, ki je bil proti ubijanju in za mir. V luči Jezusa Kristusa je ta citat satansko delo in ne Božje razodetje, kot trdi katoliška cerkev. Če bi torej brali Staro zavezo v luči Jezusa Kristusa, bi ugotovili, da je Stara zaveza v mnogih odlomkih demonska oz. hudičevo delo in ne »faks iz nebes«.

Verjetno se tega dejstva podzavestno ali zavestno zaveda tudi duhovnik Ocvirk. Če pa se ne, ga lahko vprašamo, zakaj po njegovem bralci ne bi smeli brati Stare zaveze v luči Boga? Zakaj samo v luči Jezusa Kristusa? Saj sta vendar Bog in Kristus isti Duh. Duh ljubezni. Bog in njegov prvorojeni sin Jezus Kristus sta istega karakterja. Oba sta proti ubijanju. Ali se Ocvirk zaveda, da ti okrutni starozavezni predpisi niso od Boga? Ali pa morda misli, da imata Bog in Jezus Kristus različna karakterja?

Damjan Likar, Ostrožno pri Ponikvi

#3

Werner piše:

V današnjem času sežiganje na grmadi in ostali običajni postopki širjenja krščanstva (izven podsaharske Afrike) seveda niso več možni. Krščanska cerkev je omejena zgolj na klevetanje in širjenje laži o nasprotnikih, kar jim tem bolj omogoča informacijska družba. Zato je tudi potreben največji angažma na obelodanjanju in ozaveščanju o krščanskih lažeh, ki se masovno plasirajo po spletu in ostalih sredstvih obveščanja.

Razen največjih žrtev cerkve, to je njihovih lastnih otrok, danes človek izven podsaharske Afrike nekako ne more več biti žrtev fizičnega nasilja cerkve.

A vendarle, velja, da kar niso dosegli s križarskimi vojnami, inkvizicijo, čarovniškimi montiranimi procesi, verskimi vojnami in fašizmom, tudi z današnjim propagandističnim lajanjem ne bodo.

Pa tudi v skladu z načelom: ”Kogar Cerkev napada, postane ljudski junak!”, smo dejansko lahko veseli, da smo izpostavljeni mrtvaškemu strupu krščanskih jezikov. Kdo pa je lahko junak, če ga demoni ne napadajo?

Wagra piše:

A je Društvo za zaščito ustave in žrtev cerkve sekta, ki je nevarna naši družbi?

Edina sekta, ki je nevarna Sloveniji, je rimskokatoliška sekta, o čemer nas uči zgodovina.

Katolibani, peljite otroke k pedohovniku/župniku, jih že čaka :-)

#4

Zanimivost s spleta: Nevenka piše:

Cel kup katoličanov v boga ne verjame. Tudi nekateri duhovniki dvomijo in nekateri ljudje se popolnoma distancirajo od vere, ravno zaradi tega, ker se jim ne zdi povezana z razumom in dejstvi. Cerkev je manipulantska, to ve več ali manj vsak katoličan in tudi nevernik.

Zakaj pri nas ljudje ne izstopijo iz katoliške vere in katoliške evidence? Samo zaradi birokracije – pač procedura. Ko so v Nemčiji uvedli cerkveni davek, pa se je ljudem kar naenkrat posvetilo, koliko so verni in so množično izstopali.

Nekateri imajo inkvizicijsko naturo v krvi, ker so pač bolj nasilne narave, le da jim nekako izobrazba in sodobnejši časi postavljajo ovire na pot. Drugače bi pa kurili, da bi se kadilo po celi Sloveniji in za vedno opravili z neverniki. Zelo zdravorazumsko. Pa še ljubi bog bi jim dal odpustek.

#5

Zanimivo. Kot neverniki bolj vestno spremljate dogajanje okrog Cerkve, radio ognjišče, in analizirate razne govore. Jaz kot vernik vsega tega ne počnem, ker tudi nimam časa.. Morate malo paziti, da se ne “okužite” z vero ;)

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !