Papež kot osumljenec na kazenskem sodišču

Datum objave: 24.10.2011 ob 00:01
Kategorija: miks

Dve ameriški združenji žrtev pedofilskih duhovnikov sta na mednarodnem kazenskem sodišču v Haagu vložili zahtevo za sojenje papežu in nekaterim kardinalom zaradi zločinov proti človečnosti. Zahteva je vložena zoper papeža Benedikta XVI. in kardinale Levado, Sodana in Bertoneja. Ti naj bi bili neposredno ali posredno odgovorni za posilstva in druge oblike spolnega nasilja duhovnikov nad otroki po vsem svetu. (Delo, 14.9.2011)
Omenjena zahteva na mednarodnem kazenskem sodišču v Haagu ni edina. Že pred tem je bila v začetku 2011 vložena kazenska ovadba šestih državljanov EU zoper papeža tudi zaradi zločinov proti človeštvu. Ta ovadba je širša od zahteve ameriških združenj pedofilskih duhovnikov, saj zajema tri vrste zločinov proti človečnost.
V uvodu kazenske ovadbe sta odvetnika Sailer in Hetzel zapisala:
“Kazenska ovadba se podaja zaradi treh svetovnih zločinov, ki do danes niso bili prijavljeni, ker izhajajo iz institucije, na vrhu katere so »najvišji dostojanstveniki«, ki nastopajo, kot da so visoko nad kaznivimi dejanji. Tradicionalno spoštovanje do »cerkvene oblasti« je zameglilo zavest prava.

Če bi neka nova verska skupina z grobim psihičnim pritiskom prisiljevala svoje člane, da svoje dojenčke včlanijo v skupino, da bi jo vse življenje financirali in se v vsem ravnali po njenih direktivah, potem bi to skupino označili za »sekto«. Če bi bilo mogoče, bi država organizacijo razpustila in kaznovala »vodje sekte« zaradi prisile in izsiljevanja, toliko bolj, če skupina ne bi dopuščala izstopov, ampak bi te preprečevala z grožnjo najtežjih kazni in s tem pri mnogih svojih članih povzročila težke duševne poškodbe in ovirala njihovo svobodo razvoja.

Ko gre za enake stvari, ali jih lahko drugače obravnavamo zgolj zato, ker gre za organizacijo, ki se ne obnaša tako samo do nekaterih, ampak po vsem svetu, in se imenuje »rimskokatoliška cerkev«, ki neprestano govori o verski svobodi, proti drugače mislečim pa ščuva »pooblaščence za sekte«. Ni drugače, samo navadili smo se na to. Od 1.7.2002 ta navada ni več dovoljena. Na ta dan je stopil v veljavo rimski statut o Mednarodnem kazenskem sodišču, ki za hudodelstva proti človečnosti zagroža kazen.

Če bi bila takšna nasilna sekta široko razširjena v današnji Afriki in bi svojim članom prepovedala uporabo kondomov pod grožnjo najtežjih kazni, bi s tem povzročeno prenašanje HIV/AIDS-a in smrtne primere pripisali voditeljem sekte in proti njim uvedli kazensko pravno preiskavo. Ali je lahko to drugače samo zato, ker se prisilno vzpostavljena sekta imenuje »cerkev« in si njen poglavar lasti pravico do nezmotljivosti?

Če bi v neki svetovni nasilni sekti spolno zlorabili na sto tisoče otrok in bi zločine prikrili na ukaz voditelja sekte in onemogočili kazensko pravno preganjanje, bi bila proti tej kriminalni organizaciji in njenemu voditelju vložena tožba. Ali je lahko to drugače zgolj zato, ker se ta organizacija imenuje »cerkev« in ukaz, da je treba o zločinih molčati, ne pride od šefa mafije, ampak ga je izrekel papež? Ni drugače, ampak je to samo stoletja dolga navajenost na pedofilsko duhovščino in moč njenih vrhovnih duhovnikov. Odkar obstaja kaznivo dejanje hudodelstva proti človečnosti, gledanje stran ni več dovoljeno.

V nadaljevanju podajamo ovadbo za tri hudodelstva proti človečnosti, za katere je kazensko pravno odgovoren dr. Joseph Ratzinger kot nekdanji kardinal in današnji papež: 1. ohranjevanje in vodenje svetovnega totalitarnega prisilnega režima, ki svoje člane podjarmlja z grožnjami, ki zastrašujejo in ogrožajo zdravje; 2. ohranjevanje smrtonosne prepovedi uporabe kondomov, tudi takrat, ko obstaja nevarnost infekcije z virusom HIV; 3. vzpostavljanje in ohranjevanje svetovnega sistema za prikrivanje in podpiranje seksualnih zločinov katoliških duhovnikov, kar omogoča vedno nove zločine.”

Več o kazenski ovadbi je na http://www.zrtve-cerkve.org

Časi se spreminjajo. Včasih je cerkev pošiljala ljudi na sodišče, sedaj se je sama znašla na njem. To je verjetno šele začetek. Upajmo, da bodo sledile nove kazenske ovadbe zaradi cerkvenih zločinov in da bo mednarodno kazensko sodišče izpeljalo postopke in obsodilo zločince.
Imajo pa papež in kardinali srečo, da se to ne dogaja v srednjem veku in da mednarodno kazensko sodišče ne uporablja inkvizicijskih metod njihove cerkve. Mogoče pa ne bi bilo slabo, da bi jih, saj bi lahko obtoženi cerkveni kleriki na lastni koži občutili grozote, ki jih je cerkev povzročala nedolžnim ljudem. Papež pa bi lahko na lastni koži občutil, kakšen napredek je pomenila inkvizicija, kot je to pred nekaj leti izjavil.
Vse se vrača in vse se plača. Tudi cerkev ni izvzeta iz tega.
Avtor Vlado Began

  • Share/Bookmark
 

Objavljeno v Ponedeljek, 24. Oktober 2011 ob 00:01 in zapisano pod miks. Komentarjem lahko sledite preko RSS 2.0 vira. Lahko napišete komentar, ali jim sledite preko trackback s svoje strani.

1 komentar na “Papež kot osumljenec na kazenskem sodišču”

#1
Borislav Kosi
Borislav Kosi

Madžarski kardinal: »Šole brez verskih inštrukcij« so »kraj zločina«

V Žurnalu24 (1.10.2011) so poročali, da so v Osnovni šoli v Zrečah učencem razdelili vabila za verouk in nadškofovo pismo. Po mnenju Urada za verske skupnosti je šlo za nedovoljeno oglaševanje, da je ravnatelj presegel pooblastila.

Cerkev vedno bolj pritiska na šole, da bi lahko indoktrinirali učence in dijake s katoliškim naukom. To sicer ni nič novega, kajti že leta 1952 je v knjigi Catholic imperialism and world freedom (Katoliški imperializem in svetovna svoboda), znan pisatelj Avro Manhattan zapisal:

»V kanonskem pravu 2391 (gre za stari Zakonik cerkvenega prava) piše, da sta katoliška poročena partnerja izobčena, če skleneta dogovor o izobraževanju vseh ali kateregakoli od njunih otrok izven katoliške cerkve. V večini narodov je izobraževanje v rokah države. Da bi se izognili peklu, morajo katoliki nasprotovati državi, ki po njihovem nima pravice do monopola nad izobrazbo njihovih otrok, takšna pravica pripada samo cerkvi. Papež Pij XII. je zapisal v Summi pontificatus, 20.10.1939: »Kakršenkoli trening mladih, ki nasprotuje ali odklanja občutke in duha krščanske vere, je zločin veleizdaje.« Katoliški starši ne smejo pošiljati svojih otrok niti v mešane šole, kot piše v kanonskem pravu 1374: »Katoliški otroci ne smejo obiskovati nekatoliških, nevtralnih ali mešanih šol, ki so prav tako odprte do nekatolikov.« Kaj je katoliška šola? Papež Pij XI. navaja v Divini Illius Magistri, 1931, da je to prostor, kjer »je vse poučevanje in celotna organizacija šole, njihovi učitelji, učni načrt, učbeniki vseh vrst prilagojeno katoliškemu duhu in je pod nadzorom Cerkve.« Tipičen primer: Španske šole pod katoliškim Francom, v katerih so mlade učili, da je liberalizem smrtni greh in da so svoboda vesti, svoboda tiska in različni drugi demokratični principi »smrt in pogubne napake.« Katoliki se morajo boriti proti vsakomur, ki se ne prilagodi katoliškim izobraževalnim zapovedim.

V mnogih deželah, kjer država ponuja odlično, sodobno in brezplačno izobraževanje, so katoliki odločno zavrnili možnost, da bi poslali svoje otroke v državne šole, npr. v Franciji, Združenih državah, Belgiji, na Nizozemskem. Madžarski kardinal Mindszenty je preklel uradne učbenike državnih šol, rekoč »šole brez verskih inštrukcij« so ‘kraj zločina’«. Papež Pij XII. je dejal katolikom, da bi moral biti davkoplačevalski denar od vseh ljudi namenjen za podporo katoliških šol.«

Tipično za ljudomrznost katoliškega imperija je, da Vatikan do danes ni potrdil konvencije o otrokovih pravicah. Tudi so papež in njegova kamarila proti kakršnimkoli človekovim pravicam, tako kot je vprašanje odnosa samozvanega diktatorskega “zastopnika” Boga, to je papeža, do demokracije zgolj retorično vprašanje. Demokracijo in njeno tržno gospodarstvo cerkev zgolj zlorablja za neomejeno bogatenje in neprestano vmešavanje v notranje zadeve suverenih držav. Totalitarnost cerkve in njeno nespoštovanje pravic kogarkoli se vidi tako v njenem nepriznavanju dejanskega izstopa odraslih iz cerkve (priznajo samo formalen izstop), potem ko so jih kot dojenčke s pomočjo indoktriniranih staršev prisilno nanovačili v cerkev preko neprostovoljnega krsta, kot tudi v njenem nespoštovanju živali in celotne narave.

Od take cerkve, ki je prototip totalitarizma, seveda ne moremo pričakovati drugačnega odnosa do otrok in njihove vzgoje, kot so zgoraj opisana navodila za ohranitev odtiskovanja navezanosti na cerkev in njeno ideologijo globoko v podzavest ljudi in posledično ohranitev odprtosti denarnic za kleriške vplive. Sedaj ko inkvizicijsko nasilje zaenkrat ni več možno, cerkev brez neprostovoljnega krsta otrok in njihove indoktrinacije preko vzgoje nima nič, ne možnosti jahanja države ne ničesar drugega. Z neprostovoljnim krstom dojenčkov in s katoliško vzgojo (beri: s strašenjem z večnim prekletstvom) cerkev stoji ali pade.

Borislav Kosi, Križevci pri Ljutomeru

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !