Vatikan in družina

Datum objave: 6.09.2011 ob 23:38
Kategorija: miks

Tuja država napada slovenski družinski zakonik

V Sloveniji poteka burna razprava o novem družinskem zakoniku. Mnogi mu oporekajo, predvsem tisti, ki spadajo sfero katoliške cerkve. Sama cerkev ne stoji ob strani, temveč se je postavila na čelo nasprotnikov zakonika in zahteva referendum o njem. Kot piše Ranka Ivelja v Dnevniku (Objektiv, 3.9.2011), je cerkev „za ta namen ponudila vso svojo infrastrukturo, od strežnikov, cerkva, so svojih institucij in ljudi.“ Nadalje piše Ranka Ivelja: „A čeprav v svoj zagrizeni ideološki boj tako nespodobno populistično žene tudi svoje premalo poučene in s predsodki prepojene cerkvene ovčice, ji ni mogoče odrekati pravice, da se o zakoniku izreče. Cerkev po ustavi pač ni ločena od družbe in politike, temveč od države. Nihče pa nima pravice lagati, s polresnicami zavajati ljudi ter pod pretvezo varovanja družine trgati določb zakona iz konteksta in jih zavijati v iracionalne strahove.“

Težko bi se bilo strinjati z navedbo R. Ivelje, da se sme cerkev izrekati o družinskem zakoniku. Katoliška cerkev je namreč tuj pravni subjekt, ki ima svoj sedež v Vatikanu. Na vrhu cerkvene hierarhije je papež, ki je absolutni vladar in ima oblast ne le nad vesoljno cerkvijo, temveč ima prvenstvo redne oblasti tudi nad vsemi delnimi cerkvami, kot to izhaja iz zakonika cerkvenega prava, ki je »ustava« katoliške cerkve. Katoliška cerkev s svetim sedežem na čelu ni demokratična institucija, temveč gre za diktaturo ene same osebe, to je papeža. Poleg diplomatskega predstavnika (nuncij) v neki državi, ima katoliška cerkev s svetim sedežem na čelu v tej državi tudi svoje organizacije oz. sestavne dele kot npr. škofovsko konferenco, škofije, župnije, redove … Vsi ti so vezani izključno na sveti sedež oz. papeža, torej na tujo državo in zato morajo v tej državi striktno izvajati politiko, ideologijo in vero te tuje države. Seveda vse to velja tudi v Sloveniji. To pa tudi pomeni, da katoliška cerkev v Sloveniji tudi na tej podlagi ne more in ne sme politično. Nobena tuja mednarodnopravna oseba, ki ima tako ali drugače status države, v Sloveniji ne sme delovati politično in agitirati za politiko, nauk ali ideologijo svoje države. Tako tega ne smejo delati npr. Avstrija, Hrvaška, Iran, ZDA ali druge države. Zato tega ne sme delati niti katoliška cerkev. Tega ne sme delati sama oz. preko svetega sedeža ali preko svojih delnih cerkva oz. sestavnih delov, kot so npr. škofije in župnije. Tudi te so namreč tuje pravne osebe, kot določa 2. člen Vatikanskega sporazuma in so tako neločljivi del tuje države oz. tujega mednarodno pravnega subjekta. Katoliška cerkev tudi preko teh ne sme politično delovati. Zato se katoliška cerkev v Sloveniji ne sme opredeljevati do družinskega zakonika, saj se s tem vmešava v notranje zadeve neke države. Moralo bi intervenirati zunanje ministrstvo RS in opozoriti sveti sedež in katoliško cerkev, da preneha s tem. Kako bi bilo, če bi npr. Avstrija v Sloveniji, če je mogoče v vsaki vasi, ustanovila svoje državne urade, ki bi promovirali avstrijsko politiko, njene vrednote in cilje, ti uradi pa bi se celo vključili v razpravo o družinskem zakoniku in bi podpirali Avstrijce, živeče v Sloveniji pri zahtevi za referendum. Podobno bi bilo, če bi npr. Iran imel v Sloveniji svoje državne organizacije, preko katerih bi širil svoje državne oz. politične ideje.

Bit katoliške cerkev je laganje, širjenje polresnic, zavajanje ljudi … Zato ni čudno, da katoliška cerkev tudi v primeru razprave o družinskem zakoniku sledi svoji osnovni nalogi: širiti laž, zavajati ljudi …, o čemer govori tudi Ranka Ivelja v svojem članku Laži, manipulacije in izmišljije (Objektiv, 3.9.2011) S tem cerkev dela razdor med ljudmi in želi destabilizirati družbo v Sloveniji. Dela v smislu načela: loči, veži in vladaj, kar je osnovno demonsko načelo. Ve pa se koga cerkev zastopa.

Katoliška cerkev svojim klerikom prepoveduje imeti družine. Ali ni potem zelo nemoralno, da cerkev napada družinski zakonik in zahteva referendum o njem, sama pa svojim klerikom ne dovoli imeti družine? Delovati nemoralno pa je v nasprotju s slovensko ustavo, kajti morala je del načela pravne države.

Sicer pa je družina po meri cerkve naslednja: otrok nova stvar, mati stroj za rojevanje in gospodinjenje ter oče „bog i batina“, vsi trije pa morajo ubogati cerkev oz. so njena last, vsaj v duhovnem smislu, jo financirati in širiti vero; v primeru nepokorščine pa jim sledijo grožnje in celo večni pekel. Za takšen tip družine si cerkev z vsemi štiri prizadeva. Družinski zakonik pa podira to cerkveno podobo družine, zaradi česar ga cerkev srdito napada. Če se cerkvena slika o družini podre, družinski zakonik pa to, kot že navedeno, vedno bolj podira, se zamaje celotna cerkev. Če je vedno manj klasičnih družin, je vedno manj krstov dojenčkov in s tem vernikov, in to cerkev vedno bolj slabi. Katoliški cerkvi pri družinskem zakoniku ne gre za otroke same po sebi, temveč nje skupaj s klasično družino jemlje samo kot orodje za vladanje in izkoriščanje. In nič drugega. Vse ostalo so igrice za naivno javnost.

Vlado Began

Vir:  http://www.began.si/komentar.html

  • Share/Bookmark
 

Objavljeno v Torek, 6. September 2011 ob 23:38 in zapisano pod miks. Komentarjem lahko sledite preko RSS 2.0 vira. Lahko napišete komentar, ali jim sledite preko trackback s svoje strani.

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !