Božična sprenevedanja

Datum objave: 20.12.2009 ob 23:46
Kategorija: miks

Božični masaker nad živalmi in drevesi

Upam, da bosta sledeči razmišljanji dveh kritičnih državljank Slovenije, brez ideoloških plašnic “stabilnost” ohranjujoče tradicije na očeh zanimivi še marsikomu, kot sta meni:

Večino članov katoliške ali evangeličanske ustanove bomo zaman iskali med letom v njihovih cerkvah. Samo še nekaj odstotkov prebivalcev redno prihaja k nedeljskim božjim službam, čeprav je na papirju približno dve tretjini Slovencev v eni ali drugi cerkvi. Statistiko popravi samo božič: takrat so cerkve polne. Zadnji ostanek krščanstva v sicer posvetni družbi?

Cerkvam bi bilo všeč, če bi bilo vedno tako. Stoletja so znale vezati čustva ljudi na zunanje običaje, zadovoljevati njihovo sentimentalnost in iz svojih vsako leto ponavljajočih se praznikov božiča, velike noči, binkošti, ipd. narediti udobno tradicijo. Vendar zaradi tega ti običaji še nikakor niso kristjanski. Da je gospodarstvo lahko iz predbožičnega časa tako neobrzdano naredilo takšno nakupovalno orgijo, potrjuje le brezsmiselnost, do katere pa je prišlo že mnogo prej. Komajda kdo se vpraša, ali so prvi kristjani sploh praznovali božič ali veliko noč. V rimski cerkvi se je uveljavil 24. december kot »datum rojstva«. To je bil dan pomembnega praznika boga sonca v Mitrovem kultu. Tudi Grki in Egipčani so na ta dan praznovali velik praznik; za Germane je bil to dan zimskega sončevega obrata.

Tudi ostali adventni in božični običaji nimajo ničesar skupnega s kristjanstvom, temveč so poganskega izvora. Vsa tradicija, ki je tako domača, prijetna, ki privabi na dan toliko sentimentalnosti – vse je samo človeška iznajdba iz raznih obdobij. Kdor bi rad sledil tej tradiciji, lahko to dela, toda pri tem naj se ne sklicuje na Boga!

Kaj je učil Jezus iz Nazareta? Kaj uči Kristus danes?

Kristus je bil duhovni revolucionar, ki je ohranjene rituale duhovništva razkrinkal kot votle oblike. Človek je tempelj Duha, torej ne potrebuje ritualov. »Pridi in mi sledi«, se je glasila Njegova poslanica. Sledi Njemu, največjemu preroku vseh časov, ne srčkanemu otroku v jaslicah, ki sploh ne zna govoriti. Kateremu odraslemu človeku bi prišlo na misel, da praznuje svoj lastni rojstni dan tako, da prinese s podstrešja otroško zibko in ob njej poje uspavanke?

»Poglejte lilije na polju!« Jezus je ljubil tudi rastline in živali. Svoje učence je učil, da je Božje življenje v vseh življenjskih oblikah. Ni rekel: Posekajte mlada drevesa in jih okrasite z lametami in svečami – samo v Nemčiji letno posekajo kar 28 milijonov smrek, ki predstavljajo simbol življenja. Ali pa: na Moj rojstni dan naj vam dobro tekne praznična pečenka.

Že Kanaanci so za svoj kult podirali drevesa, Germani so krasili svoje hiše pozimi z vejami. Da se je v Evropi pojavil prvi »božični drevešček«, je trajalo vse do 16. stoletja. Tudi jaslice niso starejše. Božična potica in keksi so verjetno spomin na stare običaje, v katerih so z darovanjem kruha hoteli odvrniti nesrečo. In kopica daril? Šele v času reformacije se je začelo obdarovanje otrok, za katere je 6. decembra prišel Miklavž (in ne ameriški »božiček«). Jezušček je iznajdba Martina Lutra. Šele 150 let je družinski praznik, prepoln pričakovanj in klišejev. Adventni venec izvira celo iz 20. stol..

Prirejeno iz: »Non der Wiege bis zur Bahre Die Praktiken der Kirche Das hat Jezus nicht gewollt«, str. 36, založba Das Weisse Pferd

Daša Žugelj iz Pirana

Božič, praznik miru in ljubezni, je poseben čas in največji praznik leta.

Vsako leto znova pride Jezušček. Kam pride in h komu? Ali prileti v obilna zemeljska telesa najbogatejših med bogatimi, v telesa cerkvenih vodij, gospodarstvenikov in znanstvenikov ter njihovih posnemovalcev iz naroda, da bi jim pomagal prebaviti slastne kose purana in divjačine, najboljši kos govedine ali teletine ali polnjene gosi ali race?

Ali prileti v laboratorije znanstvenikov, ki se trudijo, da si povečajo svojo slavo tako, da živali, ki se ne morejo braniti, naslednje bližnje, zverinsko mučijo, jih okužijo, razrežejo, samovoljno spremenijo njihove dedne zasnove in jih tako odtujijo od njihove prvotne narave. Vsako leto ista lajna o Jezuščku. Mnogi bodo rekli: Božič je tradicija. Kaj pomeni tradicija? Neguje se tradicija jaslic, toda koliko teh tradicionalnih božičnih živali je moralo med letom umreti?

Ali so mnogi ljudje postali tako rekoč zli duhovi za živali gozda, polja, zraka, voda in hlevov? Niso mnogi postali zli duhovi za vso naravo? Kristjan podira drevje ne glede če je pomlad, poletje, jesen ali zima, podobno kot muči, tepe in ubija živali. Kristjani so postali ubijalci in klavci kraljestev narave. Živali pobegnejo pred živalskim kanibalom človekom. Mnogi ljudje to vzamejo kot samoumevno, saj se počutijo kot gospodarji zemlje.

Spremenimo stare tradicije, običaje in letošnji božič naj postane notranje bogat. Odpovejmo se živalskim proizvodom, kajti trpljenje živali in matere zemlje je naše trpljenje, kajti vsi smo eno in izviramo iz enega Boga. Kaj nam pomaga vsa tehnika, če smo naravi obrnili hrbet, ne zavedajoč se, da je samo ona tista, ki nas hrani. Vso trpljenje, ki ga povzročamo živalim in naravi, bomo morali občutiti mi vsi, preko bolezni, ki vsak dan naraščajo, preko naravnih katastrof, ki jih je vsako leto več. Zbudi se človek, naj se tvoje kamnito srce omehča, da v sebi občutiš novo rojstvo, Kristusovo svetlobo v sebi. Če si pravi kristjan in izpolnjuješ zapovedi, ki jih je dal Jezus Kristus, občutiš vso trpljenje, ki ga povzroča človek in se zaveš enosti in skupnega sožitja z naravo in živalmi.

Ne daj se zapeljevati lepim besedam politikov, cerkvenih dostojanstvenikov, že v bibliji piše: po njihovih delih jih boste spoznali. In kakšen je videti današnji svet? Zemlja in vode zastrupljene, na milijone živali strahotno trpi, kakor tudi mati zemlja, ki kliče: Otroci moji, zakaj me tako mučite, ne morem več prenašati, kar delate z mano. Vso to trpljenje gre v kozmos in nekega dne se bo vse to zgrnilo na nas in potem bo človek kričal in jokal v nepredstavljivih mukah in se spraševal: Zakaj moram tako trpeti in zopet bomo krivca iskali drugje, obsojali druge. Ne, človek ti si tisti, ki lahko danes, v tem trenutku spremeniš svoj odnos do živali in narave. Vse se začne v malem z enim človekom, ki je spoznal, da je samo on tisti, ki lahko spremeni svet, s tem ko spremeni sebe in svoj odnos do živali in narave.

Prebudi se, kristjan, za živali in naravo, ter božično novoletni čas preživi s svojo družino v miru in v ljubezni, povezan z drugimi.

Miela Trefalt iz Ivančne Gorice

  • Share/Bookmark
 

Objavljeno v Nedelja, 20. December 2009 ob 23:46 in zapisano pod miks. Komentarjem lahko sledite preko RSS 2.0 vira. Lahko napišete komentar, ali jim sledite preko trackback s svoje strani.

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !