Reakcija Vatikana na začetek druge svetovne vojne

Datum objave: 6.09.2009 ob 21:01
Kategorija: miks

Prvega septembra je minilo 70 let od začetka druge svetovne vojne, so poročali mediji. Nemške sile so vkorakale na Poljsko, nemška letala so bombardirala poljska mesta. V knjigi Jezuiti, skrivna vojska papeštva avtor Edmond Paris opisuje, kako je Vatikan ravnal ob teh dogodkih. Citiram:

Prvič, ugotovimo lahko, da je papeški nuncij v Varšavi, monsinjor Cortesi, pozival poljsko vlado, naj Hitlerju popusti v vseh treh točkah: glede Gdanska, koridorja in ozemelj z nemškim manjšinskim prebivalstvom. Ko je bilo to opravljeno, pa je papež osebno pomagal napadalcu prepričevati Pariz in London, naj se sprijaznita z amputacijo velikega dela njegove ‘drage Poljske’. Za tiste, ki jih morda preseneča takšno ravnanje Vatikana s katoliško državo, omenimo znameniti precedens: ko je bila Poljska leta 1772 prvič razkosana, in tudi takrat večinoma po zaslugi jezuitskih spletk, je papež Klement XIV. v pismu avstrijski cesarici Mariji Tereziji takole izrazil svoje zadovoljstvo: “Do napada na Poljsko in do njene delitve ni prišlo zgolj zaradi političnih razlogov; tudi za vero in dobrobit Cerkve je pomembno, da dunajski dvor razširi svojo oblast nad čim večjim delom Poljske.”

Novinar v knjigi opisuje kolaboracijo Vatikana z nacisti tudi v drugih državah, citiram:

V Vichyju so se visoki francoski prelati po pogovoru med Petainom in Hitlerjem fotografirali skupaj z maršalom Petainom in s Pierrom Lavalom. V Parizu je kardinal Baudrillart javno oznanjal, da je kolaborant. 29. maja 1940, le dan po predaji Belgije, je kardinal Van Roey opisoval okupacijo kot nebeško mano. “Bodite prepričani,” je pisal vernikom, “da smo v tem trenutku priče izjemnemu posegu božje previdnosti, ki svojo navzočnost izkazuje preko velikih dogodkov.” Zgodovinsko dejstvo je, da je prav ameriško katoliško gibanje, ki je bilo organizirano v Krščanski fronti, najbolj nasprotovalo ameriškemu vstopu v vojno proti Hitlerju – gibanje pa je vodil jezuit oče Coughlin, ki je bil razvpit hitlerjanec.

V knjigi je opisana tudi vloga Vatikana pri zasedbi Avstrije:

V začetku maja (1936) se je von Papen začel skrivaj pogajati z dr. Schussniggom (avstrijskim kanclerjem). Igral je na njegovo šibko točko in mu dokazoval, kako ugoden bi bil dogovor s Hitlerjem, kar zadeva interese Vatikana; morda se zdi argument nenavaden, toda Schussnigg je bil zelo pobožen, von Papen pa papežev skrivni komornik. Prav on je 11. marca 1938 zadevo pripeljal do konca. Pobožni Schussnigg (učenec jezuitov) je odstopil v korist vodje avstrijskih nacistov Seyss-Inquarta, njegova marionetna vlada je razglasila zvezo z nemškim rajhom, naslednjega dne pa so nemške enote vstopile v Avstrijo. Dogodek je z navdušeno izjavo pozdravil dunajski nadškof kardinal Innitzer (jezuit). 15. marca je nemški tisk objavil naslednjo izjavo kardinala Innitzerja: “Duhovniki in verniki morajo brez oklevanja podpreti veliko nemško državo in njenega firerja, katerega boj za nemško moč, čast in napredek je po volji božje previdnosti.”

Tri dni pozneje je celotni avstrijski škofovski zbor naslovil na vernike skupno pastoralno pismo; italijanski tisk je besedilo objavil 28. marca; pismo je izražalo popolno vdanost nacističnemu režimu in je povzdigovalo njegove vrline. Kardinal Innitzer, ki je bil najvišji predstavnik rimske cerkve v Avstriji, je v svoji izjavi zapisal tudi tole: “Voditelje mladinskih organizacij pozivam, naj se pripravijo na združitev z organizacijami nemškega rajha.” Ob tem, ko se je dunajski nadškof skupaj s svojim škofovskim zborom tako navdušeno vrgel v Hitlerjev objem, je za seboj torej povlekel tudi krščansko mladino in jo prepustil nacističnemu vojaškemu urjenju – po metodah, ki jih je vsaj formalno obsojala tudi enciklika Mit brennender Sorge! Glavni razlog Vatikana za podporo anšlusu navaja Francois Charles-Roux: “Osem milijonov avstrijskih katolikov je z združitvijo dovolj okrepilo nemške katolike, da bo njihova teža nekaj veljala.”

Niko Gorjup, Nova Gorica

  • Share/Bookmark
 

Objavljeno v Nedelja, 6. September 2009 ob 21:01 in zapisano pod miks. Komentarjem lahko sledite preko RSS 2.0 vira. Lahko napišete komentar, ali jim sledite preko trackback s svoje strani.

2 komentarjev na “Reakcija Vatikana na začetek druge svetovne vojne”

#1

“Mit brennender Sorge” was simply a Jesuit trick to instigate the Roman Catholics who opposed to Hitler to exit in public and to be detected.

http://avlesbeluskesexposed.blogspot.com/2008/11/mit-brennendem-sorge-words-of-satan.html

Friday, November 14, 2008 “Mit brennender Sorge”: the words of Satan under a ‘christian’ disguise? – part one

The Pacelli’s elaborated 1937 encyclical was not only part of the worst crime committed against the entire humanity, but especially a crime against their the same Roman Catholic herd of Germany.

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !