Kdor ne verjame v Marijino vnebovzetje, je izobčen!

Datum objave: 13.08.2009 ob 16:22
Kategorija: miks

 

Od leta 1992 imamo tudi v naši državi 15. 8. praznik Marijinega vnebovzetja kot dela prost dan. Ta katoliški verski praznik krši ustavo Republike Slovenije, po kateri sta cerkev in država med seboj ločeni.

Dogma, da je Devica Marija tudi telesno vzeta v nebesa, je bila razglašena kot zadnja katoliška dogma leta 1950 s strani papeža Pija XII. V knjigi Vera cerkve piše: »Naš Odrešenik, Marijin sin, je vsekakor moral razen večnega Očeta častiti tudi svojo ljubo mater. Ker pa ji je mogel izkazati tako veliko čast, da bi jo obvaroval nedotaknjeno od grobne trohnobe, je treba verovati, da je to resnično storil.«

Tukaj se postavlja vprašanje zakaj cerkev Jezusu podtika besede, ki jih On nikoli ni izjavil. Rekel pa je, da naj častimo samo Njegovega očeta in nikogar drugega.

V knjigi Vera cerkve nadalje beremo: »Marija je na čudovit način rodila Kristusa Gospoda, ki je bil že v njenem deviškem telesu glava cerkve. Marija, presveta mati vseh Kristusovih udov, je sedaj v nebesih ožarjena s slavo po telesu in po duši ter kraljuje skupaj s svojim Sinom. S svojim vedno močnim varstvom naj kakor v preteklosti tako tudi danes varuje cerkev ter njej in vsemu človeškemu rodu končno od Boga izprosi mirnejše čase.«

Marija je torej vstala iz groba s telesom in nato je po katoliškem nauku s telesom šla v nebesa? Kako se bo Marija znašla v nebeških območjih, če ima kot edino žensko bitje materialno telo? Človek, ki bi pri tej dogmi o Marijinem vnebovzetju, uporabljal razum, bi se lahko vprašal: Ali mogoče telesna Marija v breztelesnih nebesih težko diha? Ali je brez hrane? Kam hodi na stranišče? Malo smisla ima, da bi to poskušali vsaj približno pojasniti. Gre za protislovnosti papeške nezmotljivosti, ki od časa do časa peljejo tudi do logičnih bizarnosti.

Seveda je moral Vatikan v obrambo Marijinega kulta izreči prekletstva in večna izobčenja, saj sta ljudem notranji občutek in logično razmišljanje neprenehoma dopovedovala, da je ta katoliški kult – kot tudi ostali vatikanski kulti – vse kaj drugega kot logičen in zdravorazumski. Vrhunec absurda je, da so katoliška prekletstva nad tistimi, ki ne verjamejo v Marijino vnebovzetje, izrečena v imenu nesebične ljubezni Jezusa Kristusa. On od ljudi ni zahteval, da verjamejo v absurde – kajti Bog, Vseduh, je modrost, svoboda in enost. Zato si tudi ni moč predstavljati, da mora vera v Boga vsebovati absurdnost za absurdnostjo.

Marijo označujejo kot nebeško kraljico. Jezus iz Nazareta o Svoji materi ni govoril kot o „božji materi“, ampak je to bila Marija, preprosta, skromna, Bogu predana ženska iz ljudstva. Ali morda kult in čaščenje Marije z vsemi atributi – nebeška kraljica, mati božja, božja porodnica – služi temu, da nekako kompenzira globoko vsajeno slabo vest katoliške cerkve: zaničevanje žensk, ki traja že od ustanovitve cerkve pred skoraj dva tisoč leti?

Damjan Likar, Ostrožno pri Ponikvi

  • Share/Bookmark
 

Objavljeno v Četrtek, 13. Avgust 2009 ob 16:22 in zapisano pod miks. Komentarjem lahko sledite preko RSS 2.0 vira. Lahko napišete komentar, ali jim sledite preko trackback s svoje strani.

8 komentarjev na “Kdor ne verjame v Marijino vnebovzetje, je izobčen!”

#1

Za usrat dobr! Bravo!

#2
Štefan

No kaj takega da te ni sram, čez Boga udrihat! Lepo si je take zgodbice zmišlevat pa lažno besedo razširjevat, ko si skrit na medmrežju. Na sveto soboto pa verjetno tako ali tako nekaj na svoj blog napišem o prazniku da ne bojo ljudje samo take klevete poslušali.

#3

Praznik vnebovzetja Device Marije kot simbol katoliškega kršenja ustave Republike Slovenije glede ženske enakopravnosti

Tudi v naši državi praznujemo vsakega 15. 8. od l. 1992 dalje praznik Marijinega vnebovzetja kot dela prost dan. Pustimo zaenkrat ob strani dejstvo, da tudi ta katoliški verski praznik krši ustavo Republike Slovenije o enakopravnosti vseh verskih skupnosti pri nas, saj praznikov drugih verskih skupnosti – razen enega evangeličanskega – ne praznujemo. Za zdaj pa je v Sloveniji registriranih okoli 40 verskih skupnosti.

Tudi ne bomo premišljevali o dejstvu, da je 42-im % državljanom, ki so se na zadnjem popisu izrekli kot ne-katoličani, vsiljen »blagoslov« praznovanja praznikov, ki izhajajo iz teologije Rimskokatoliške cerkve. Tudi ne bomo preštevali morebitnih zaradi smeha od kapi zadetih ateistov, ko so izvedeli, da lahko 15. avgusta izvajajo plačane prostočasne dejavnosti zaradi nekakšnega telesnega vnebovhoda.

Poglejmo si malce ta praznik. MARIJINO VNEBOVZETJE. Kot izhaja iz tovrstne literature, npr. knjige Samo za bistre glave in dobre analitike. Kdo sedi na Petrovem stolu? – kjer o zadevi pišejo tudi bivši katoliški in evangeličanski teologi – je bila dogma, da je Marija »mati Boga« – torej ne samo Jezusova mati – sklenjena na koncilu v Efezu l. 431. Ni naključno, da ravno v tem mestu, saj je to mesto bilo takrat središče kulta boginje Diane, tudi božje matere. Podobne boginje »božje matere« so bile tudi egipčanska Izis, grška Artemida, feničanska Astarta, asirska Semiramida itn. Torej je poganskih vzorov katoliškega kulta o boginji Devici Mariji kolikor hočeš! Kaj ima to opraviti z resničnim naukom Jezusa Kristusa, pa je drugo vprašanje. Dogma, da je Devica Marija tudi telesno vzeta v nebesa, je bila razglašena kot zadnja katoliška dogma l. 1950 s strani papeža Pija XII. Vatikan je »moral« vpeljati kult Device Marije, kult mile boginje priprošnjice, vedno polne razumevanja za ljudi, kot protiutež svojemu patriarhalnemu, grozovitemu »bogu« kaznovanja, maščevalnosti in večnega prekletstva. Da bi Vatikan spoznal in priznal, da je resnični Bog – nesebično, brez izjeme, vedno vse ljubeči Stvarnik – tako Bog Oče, kot Bog Mati – to je daleč nad nivojem in sposobnostmi katoliške teologije.

Kot tolikokrat v njegovi zgodovini je tudi v zvezi s kultom katoliške boginje Marije Vatikan razglasil večna prekletstva. Tako je večno preklet tisti, ki ne veruje v nauk o brezmadežnem spočetju Jezusa Kristusa s strani »Sv. Duha« in večnem devištvu Device Marije. Prav tako si večno preklet – brez izjem – če ne veruješ v fizično vnebovzetje Device Marije. Torej je po katoliškem nauku, tu in zdaj, saj nauk še vedno velja, nepreklicno prekletih najmanj 80% človeštva, od tega vsaj 42% državljanov Slovenije, ki so se na popisu izrekli za ne-katoličane. Da ne pozabimo – katoliška prekletstva so izrečena v imenu nesebične ljubezni Jezusa Kristusa. Zame večji absurd ni možen.

Zanimiva je tudi povezava med katoliškim celibatom in poganskimi rituali v čast boginje Device Marije. Celibatski, ženomrzni duhovniki Vatikana so namesto s preprostimi ženskami iz mesa in krvi »duhovno« poročeni z boginjo Devico Marijo, žensko nad ženskami, podobno kot duhovniki prejšnjih boginj, prototipov, modelov za kult Device Marije. Zato ni čudno, da se ogromno katoliškim klerikom po določenem stažu te duhovne poroke začnejo vrteti »kolesca« v glavi nekako drugače in jih posledično npr. premami v čudne spolne prakse. Zavrtijo bolni vrtiljak posiljevanja nun v samostanih, obiskovanja prostitutk (do obdobja Napoleona in Garibaldija, ko je papeška država še zavzemala celo srednjo Italijo z glavnim mestom Rimom, je bila vsaka sedma Rimljanka pripadnica najstarejše obrti) in kar je najhujši odklon: pedofilsko nadlegovanje otrok lastnih vernikov. V Severni Ameriki, kjer je doslej izbruhnilo v javnost največ primerov katoliške duhovniške pedofilije, je zaradi izplačila odškodnin spolnim žrtvam katoliškega klera bankrotiralo že nekaj škofij. Torej ni bil samo kak osamljen pedofilski primer iztirjenega župnika. V povezavi s celibatom je po mojem prepričanju tudi oblačenje katoliškega klera v »ženska« službena oblačila – verjetno kot zunanji simbol kastrirane moškosti.

Po prepričanju cerkvenih očetov so ženske med drugim »napaka narave, neke vrste pohabljen, zgrešen, izjalovljen moški« ter »žena se obnaša do moža kot nepopolna in defektna do popolnega«. Citata sta iz zapisov Tomaža Akvinskega, do danes glavnega katoliškega teologa. Ali pa: »Ženska je manjvredno bitje, ki je Bog ni ustvaril po svoji podobi. Naravnemu redu ustreza, da ženske služijo moškim.« – nauki Avguština, katoliškega »svetnika«. Takih izjav, ki so seveda podlaga za prakso, je ogromno do dandanes in dokazujejo izjemno katoliško sovražnost do žensk. Vrhunec pa je po mojem mišljenju bilo razpravljanje na sinodi v Maconu (585 leta) o vprašanju, »če ne bi morale zaslužne ženske pri vstajenju mesa biti najprej spremenjene v moške, preden bi lahko vstopile v nebesa«. Podrobno si lahko o vsem tem preberete v publikaciji bivšega katoliškega teologa in sociologa Morisa Hoblaja: Ženske so žrtve cerkve. Nihče teh »biserov«katoliške ideologije do danes ni preklical in so še vedno veljavni. Tako da iz učenja katoliških pismoukov izhaja, da je boginja Devica Marija edina ženska, ki je v katoliških nebesih. Ker brez duše seveda ne moreš v nebesa, vse ostale ženske tam ne morejo biti, ker so po katoliškem nauku ne samo manjvredne, ampak očitno tudi brez duše. Zato pa je v zameno Devica Marija – na dogmatskem pladnju ponujena superženska – edina poleg Jezusa ne samo dušno, ampak tudi telesno vzeta v nebesa. Izhajajoč iz prej omenjenih dejstev je ne samo zame praznik Marijinega vnebovzetja simbol globoke diskriminacije žensk s strani katoliške cerkve. Diskriminacije, ki ima žensko še danes zgolj za gospodinjski stroj in stroj za rojevanje otrok ter zadovoljevanje moške pohote. Dokaz za to so tudi izjave sedanjih cerkvenih »aparatčikov«, ki so izgleda pridno prebirali svoje učitelje. Npr. izjava trenutnega kandidata za svetnika številka ena, papeža Janeza Pavla II. iz leta 1988: »Ženska mora tiho poslušati in se povsem podrediti. Nobeni ženski ne dovolim učiti in se dvigniti nad moškega.«

Svoj vrhunec je ta diskriminacija dosegla na začetku mračnega novega veka – v katerem še živimo – med l. 1450 in 1800, ko so katoliški jurišniki s pomočjo inkvizicije in montiranih, nameščenih čarovniških procesov pobili na milijone žensk po vsej Evropi. Števila o grozovito mučenih in pobitih ženskah se razlikujejo, toda govorimo o najmanj 3 milijonih žrtev. Pravi feminocid – spolna čistka, kjer si bil avtomatsko kriv, če si bil ženska. In so ženske po katoliški ideologiji krive še dandanes. Na srečo jih kler ne pobija več, a ne zaradi spremembe prepričanja, temveč zato, ker jih zaradi spremembe politične klime ne more več. Da pa bi se Vatikan opravičil ženskam npr. z odpravo svoje sovražne ideologije in prakse do njih, to meji že na znanstveno fantastiko. Tako da se normalen človek resnično začudi, ne samo, če vidi kakšno žensko v cerkvi, ampak da so ženske sploh še članice Rimskokatoliške cerkve. Razlog takega stanja vidim v tako imenovanem stockholmskem sindromu – to je v istovetenju žrtve z rabljem in to ne samo zaradi fizičnega, ampak tudi psihičnega preživetja. Saj zaradi večstoletnega obupa, brezizhodnosti in nezmožnosti spremeniti ženomrzno politiko katoliške cerkve ženske raje sprejmejo ideologijo svojih rabljev za svojo. Danes je situacija kljub še vedno obstoječi moči svetovne katoliške diktature na srečo tako daleč, da lahko posameznice in posamezniki sledijo nasvetu, ki je še vedno zapisan v katoliški bibliji. Nasvet v Janezovi Apokalipsi govori o IZSTOPU iz katoliške cerkve, babilonske vlačuge. Pa čeprav sedanji papež Benedikt XVI., bivši veliki inkvizitor Ratzinger, govori o ponovni »evangelizaciji« Evrope – verjetno tudi nasilni – s pomočjo katoliških eksorcistov, to je izganjalcev hudiča oz. modernih inkvizitorjev.

Glede na dejstvo, da je Vatikan dajal naročila za ubijanje in kurjenje žensk na grmadah – pa tudi sam je to rad počel – in tudi glede na grozovitost in predvsem številnost nesrečnic – pa tudi nesrečnikov – katere so katoliški kleriki skupaj s svojimi protestantskimi kolegi zažgali na grmadah po Evropi in tudi v kolonijah, lahko mirno ugotovimo, da smo v »napredni« zahodni civilizaciji odpravili človeške žrtve bogovom, to je predvsem katoliškemu »bogu« večnega prekletstva, šele okoli l. 1840 – ko je v Španiji, kjer je zagorela prva grmada, ugasnila tudi zadnja. Katoliško pobesnelo žrtvovanje ljudi vatikanskemu »bogu« – in to v imenu nesebične ljubezni Božjega Sina in Sovladarja stvarstva Jezusa Kristusa – sploh ni čudno, če pomislimo na krvavi in protislovni katoliški nauk, ko naj bi »bog« poslal na Zemljo del samega sebe v obliki »sina«, da ga ljudje mučijo in ubijejo zaradi nekakšnega božjega prevzema človeških grehov. Če ne bi ta grozljivi, poganski in kanibalski nauk Vatikana imel toliko žrtev po celem planetu, bi bilo vse to smešno! Kanibalski? Ja, saj še danes katoliški verniki pri svojih obredih jedo del Kristusovega »telesa« v obliki peciva oz. hostije. Njihova duhovščina pa privilegirano pije zraven še Kristusovo »kri« v obliki vina. Izgleda, da ni slučajno, da je moderni kult vampirjev – upodobljen v neštetih filmih – nastal prav v zahodni, katoliško-protestantski Evropi. Seveda kler govoriči o nekakšni simboliki. Pa imajo čisto prav. Kanibalsko – vampirska simbolika hostije in vina pove vse o bistvu katoliškega verovanja, ki že zdavnaj nima nobene zveze več s prvotnim naukom Jezusa Kristusa. Mogoče edino to, da se je Vatikan zaradi večjega učinka svojih manipulacij – pa tudi iz drugih razlogov – ogrnil s Kristusovim imenom.

Upam, da bo demokratična slovenska država v kratkem pregledala verske spise in interno pravo katoliške cerkve skozi drobnogled Ustave in zakonov R. Slovenije ter prisilila slovensko podružnico Vatikana, da se uskladi v teoriji in iz nje izhajajoči praksi z modernimi ustavnimi standardi, izhajajočimi iz konvencije o človekovih pravicah in svoboščinah. Torej konkretno, da cerkev uskladi svoj diskriminatorni odnos do žensk s 14. členom Ustave, ki govori o enakosti, ne glede na spol, raso itn. Tako kot se moramo držati Ustave VSI državljani R. Slovenije, brez izjem. Me tudi zanima, če bi katerakoli druga verska skupnost – ali drug del civilne družbe – imela tako z Ustavo nasprotujočo teorijo in prakso kot katoliška cerkev – ali bi lahko ne samo nemoteno delovala, brez zahtev ustanov državnega pregona, ki ščitijo ustavno ureditev po uskladitvi z Ustavo – ampak, ali bi lahko delovala kot državna varovanka številka ena, kot sedanja vlada trenutno obravnava katoliško cerkev? Odgovor je negativen že sedaj, ko velja še stari, »levičarski« zakon o verskih skupnostih. Če bodo sprejeli novi, »Šturmov« vladni zakon, bomo dobili še večje vladno kršenje ustavne enakopravnosti vseh verskih skupnosti in katoliško cerkev kot državno cerkev. Seveda bo vse posuto z »demokratičnim« perjem.

In če velja nezastarljivost pregona zaradi zločinov proti človeštvu za nacionalsocialistične (npr. holokavst) in komunistične zločine (npr. povojni poboji v Sloveniji) še po pol stoletja od storitve, vsekakor velja nezastarljivost tudi glede pregona katoliških morilcev žensk izpred pol tisočletja. Ker so konkretni morilci seveda mrtvi, gre tu poleg pridobitve moralnega zadoščenja in rehabilitacije žrtev predvsem za to, da se na takem nuernberško-haaškem sodnem procesu obsodi in prepove ideologijo Vatikana, ki je sploh omogočila grozovite katoliške zločine nad ženskami in drugimi družbenimi skupinami. Saj je ta ideologija še danes neokrnjeno del katoliškega nauka in kot taka lahko spet postane podlaga morebitnim novim pregonom. V slovenskem primeru je prepoved katoliške teološke in konkretne diskriminacije žensk vsebovana v 63. členu Ustave, kjer piše o prepovedi spodbujanja k neenakopravnosti in nestrpnosti.

Če so demokratične institucije zaradi vsem znane zgodovine upravičeno prepovedale nacionalsocialistično stranko in njeno ideologijo, je zanimivo, da se nihče ne spotakne ob totalitarni Vatikan in njegove nauke. Vatikan kot nedemokratična, avtokratsko vodena država s tiranom, absolutističnim vladarjem, t. i. »svetim očetom« na čelu. Vatikan kot primer versko diktatorske države par excellence in zgled vsem ostalim diktaturam – tako komunističnim in nacionalsocialističnim kot islamskim. Hitler je konec koncev zatrjeval, da s svojo politiko izpolnjuje cerkvene nauke – tako katoliške kot luteranske – samo bolj dosleden in učinkovit da je. Po padcu klerofašizma na Pirenejskem polotoku v sedemdesetih letih 20. stoletja in komunizma v vzhodni Evropi konec osemdesetih let je Vatikan vsekakor zadnja diktatura na starem kontinentu. Američani danes rušijo islamsko totalitarne režime zaradi njihove domnevno zločinske ideologije, kot so v preteklosti rušili komunistične režime, na diktatorski Vatikan pa so pri svojem izvozu demokracije po vsem svetu »pozabili«. Resnično zanimivo. Pa ne da so ameriški protestantski križarji na podobni valovni dolžini kot Rimskokatoliška cerkev in usklajujejo svoje »demokratično« bombaške akcije z Vatikanom kot nosilcem sicer propadajoče svetovne katoliške diktature?!

Borislav Kosi, Križevci pri Ljutomeru

#4

Ma človek, vtikaš se v teme, katerim nisi dorasel.

Pred 2000 leti so se dogajale zelo velike stvari. Cerkev je marsikaj interpretirala tudi po svoje, ampak tvoje pisanje je navadna kleveta in iz njega veje sovraštvo.

#5

jaz samo to ne razumem, kako se me lahko neka “sekta” loteva in me pošilja v njim namenjene grozote, če jih ne šmirglam :P

#6

kaj pa dogajanja v islamu? in v ostalih religijah? tega pa očitno ne poznaš in ti je seveda v največje veselje udrihati po RKC-ju…

#7

Ja, krščanstvo je kljub temu, da je po izvoru vzhodna vera, postavilo žensko na raven božjemu sinu in “človeku”, kar za starejše oblike ver ni v navadi, sploh pa ne v islamu, ki se je napajal iz intelektualne zakladnice prenovljene Judovske vere osemsto let po Kristusu. Ravno tako je na oltar čaščenja postavilo materinstvo in s svetostjo obdalo družino, kot osnovno celico socialnega človeškega razvoja. Komunizem je rad poudarjal enakopravnost moškega in ženske, kar je prav, ampak je bilo preveč naravnano v ekonomsko izkoriščanje, ravno tako tudi nekatera napredna gibanja, ki pa imajo predvsem medijsko in politično ozadje. Nasploh pa je islam popolno nasprotje zrelega Svetovnega pojmovanja statusnega razmerja med spoloma še manj pa v primeru, ko bi hoteli omenjati seksualno svobodo. Krščanstvo je v tem smislu, kljub starosti, napredna in moderna religija in tudi Evropska zveza je zasnovana na teh osnovah, – vsaj v naglobljih temeljih -. Kako naj “vera” obeležuje in poudarja enakopravnost pred Bogom, kot z religioznim spominom na Krščansko resnico, na Božjo mater kot na dano “enakopravno posebnost”.

#8

Bistvo je,da ženska je nič vredno bitje tako v RKC,kot v islamu.Samo ene nosijo rute,druge pa ne in teh je vedno manj,ker nas bo islam “pohodil”. Tako se vrti ta svet,da ženskam vladajo moški,ki se imajo za Bogove,če so na visokih položajih v cerkvi. Kaj je pa enakopravnost med moškim in žensko pa praktično v RKC ne poznajo.Tisti,ki misli,da je nekdo na visokem položaju v cerkvi Bog ima zelo oprane možgane.

Fuga (napredna in moderna religija?) ne kuri na grmadi,ne muči v mučilnicah.To je izrojen um cerkvenih podanikov! Cerkev bo imela še veliko dela,ker nismo leta 100 in so časi takšni,da ne verjamemo vsaki pravljici. Osnovna vprašanja vere RKC so najtežja,ker se ena laž zapleta v drugo in tako naprej.Klobčič se mota,čas pa je da se razmota.

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !