Pobuda Vladi Republike Slovenije za ustanovitev posebne preiskovalne komisije, ki bo raziskala morebitne spolne zlorabe katoliških klerikov nad otroki

Vedno več je poročil o spolnih in drugih zlorabah katoliških klerikov nad otroci in to po vsem svetu. Samo v ZDA je bilo, po podatkih same cerkve, v letih od 1950 do 2002 s strani 4392 duhovnikov 10.667 primerov pedofilije. Podobno je tudi drugje. V Braziliji je v preiskavi kar 1.700 duhovnikov, mnogo pedofilskih duhovnikov pa je tudi Franciji, Nemčiji, Veliki Britaniji, na Irskem, v Avstriji, na Poljskem, na Filipinih, v Hongkongu, Mehiki, Argentini, Salvadorju … Cerkev je že do sedaj morala plačati velikanske odškodnine žrtvam, samo v ZDA gredo te odškodnine že preko milijarde dolarjev, bostonska škofija je morala plačati celo 85 milijonov dolarjev. Tudi na Irskem je podobno.

V Švici naj bi nek katoliški duhovnik v obdobju 35 let spolno zlorabil kar okoli 25 fantov, dva izmed njih naj bi bila celo otroka s posebnimi potrebami (Indirekt, 5.11.2008). V Veliki Britaniji je nek katoliški duhovnik priznal, da je spolno nadlegoval 7 deklet. V Avstraliji je bilo izrečenih 107 pravnomočnih obsodb zaradi spolnega nasilja v katoliški cerkvi, vseh žrtev pedofilije katoliških klerikov pa naj bi bilo več 1.000.

Poseben primer je vsekakor Irska, to pa zato, ker je tam posebna preiskovalna komisija, ki jo je ustanovila vlada, sistematično raziskala pedofilijo katoliških klerikov in kjer so duhovniki, redovniki in redovnice desetletja posiljevali, pretepali, psihično mučili, stradali in drugače mučili otroke v cerkvenih šolah, sirotišnicah in bolnišnicah. Doslej je katoliška cerkev (nadaljevanju tudi KC) na Irskem zaradi zlorab otrok morala plačati že več kot 800 milijonov evrov odškodnin, pri čemer je izplačala samo nekaj več kot 10.000 tožnikov od približno 14.000.

Tudi v Sloveniji je po vsej verjetnosti mnogo pedofilije katoliških klerikov, pa tudi laikov. Pojavljalo se že prve pravne obsodbe te pedofilije. Tako je pred kratkim je postala pravnomočna sodba, s katero je bil ormoški župnik Žnidarič obsojen na 5 let in 6 mesecev zapora zaradi treh kaznivih dejanj spolnega napada na otroka. Navedeni klerik bo moral kmalu v zapor na prestajanje kazni. V zapor bom moral iti tudi župnik Frantar, kateremu je Višje sodišče dosojeno kazen 3 let in 10 mesecev zvišalo na 5 let zapora. Proti katoliškemu župniku Joštu, ki je bil tudi obtožen pedofilije, pa je bil sodni postopek zaradi njegove smrti ustavljen. Nek župnik naj bi spolno nadlegoval dekleta med pripravami na birmo (Slovenske novice, 18.5.2009, članek Župnik pred birmo otipaval šolarki, avtor Aleš Andlovič), na slovenjgraškem sodišču pa še vedno poteka sodni postopek zoper katoliškega župnika Kmeta, ki naj bi nadlegoval dve dekleti. Leta 2003 so mediji pisali, da je bil nek župnik iz okolice Celja spoznan za krivega spolnega napada na osebo, mlajšo od 14 let (Mladina, 7.10.2006, članek Molk je zlato, avtor Max Modic). Leta 2006 je bil upokojeni župnik iz okolice Ljubljane obsojen za štiri kazniva dejanja spolnega napada z zlorabo položaja na osebo, mlajšo od 15 let (Delo, 7.1.2006, članek Župnik je po verouku otipaval štiri učenke, avtorica Barbara Guček).

Glede na množičnost pedofilije katoliških klerikov po vsem svetu, kar se vedno bolj razkriva in prihaja v javnost, čeprav je katoliška cerkev zahtevala od škofov, da naj pedofilijo skrivajo in jo ne naznanijo civilnim oblastem, je po vsej verjetnosti tudi v Sloveniji mnogo spolnih zlorab otrok s strani katoliških duhovnikov in drugih klerikov. Zgoraj omenjene obsodbe oz. postopki so zato samo vrh ledene gore, večina teh zlorab je javnosti očitno še skrita.

Zato pozivamo Vlado Republike Slovenije, da ustanovi posebno preiskovalno komisijo, po vzoru Irske, ki bo raziskala ravnanje katoliških klerikov, kot npr. duhovnikov, redovnikov in redovnic ter drugih v odnosu na otroke, s katerimi so imeli opravka pri svojem delu v okviru katoliških organizacij ali drugih ustanov, ki jih je vodila cerkev ali pa so v njih delovali katoliški kleriki.

Poleg tega pozivamo Vlado RS, da stori vse, da se odpravi krst dojenčkov, ki je sicer sam po sebi v nasprotju z 41. členom ustave in je mnogokrat tudi prva stopnica do spolnih ali drugih zlorab otrok s strani katoliških klerikov. Če otroci ne bi bili krščeni, bi verjetno imeli mnogo manj stikov s kleriki, saj ne bi bili člani cerkve in ne bi hodili k verouku in podobno. Seveda prepoved krsta otrok pomeni tudi zaščito drugih otrokovih pravic kot tudi otrokove duševnosti. In zaščita otrok je po ustavi posebna dolžnost države, ki seveda veže tudi Vlado Republike Slovenije.

Obrazložitev:

1. Kot že navedeno, se vse bolj razkrivajo spolne zlorabe otrok, ki so jih povzročili katoliški kleriki po vsem svetu.

2. Eno najbolj šokantnih odkritij v množici katoliške pedofilije je poročilo preiskovalne komisije irske vlade, ki je bilo objavljeno v tem letu. Omenjena komisija je na 2600 straneh opisala, kje in kako so katoliški duhovniki, redovniki in redovnice spolno zlorabljali otroke. Na splošno so ugotovitve šokantne: duhovniki in redovnice so desetletja dolgo posiljevali, pretepali, psihično mučili, stradali in drugače zlorabljali nemočne otroke. »Ozračje strahu, ki so ga ustvarjali s strogim kaznovanjem, je vladalo v skoraj vseh ustanovah. Otroci so bili vsak dan zastraševani, saj niso vedeli, od kod bodo prileteli udarci,« piše v poročilu vladne preiskovalne komisije (povzeto po časniku Delo, 22.5.2009, članek Zlorabe otrok v katoliških ustanovah, avtor J.G). Komisija v svojem poročilu obtožuje cele generacije katoliških klerikov v šolah, internatih, poboljševalnicah, bolnišnicah in sirotišnicah pretepanja in drugega zlorabljanja zaupanih otrok. Poročilo se nanaša na obdobje med 1930 in 1990. Vladna komisija se je pogovarjala z več kakor 1.000 ljudmi, ki so bili iz takšnih ali drugačnih razlogov v več kot 200 katoliških ustanovah. Kot izhaja iz poročila, so bila posilstva in zlorabe sistematična.

3. Po navedbah iz vladnega poročila so potem, ko so nehali živeti oz. se izobraževati v katoliških institucijah, začeli služiti denar za cerkev in to tako, da so delali predvsem na kmetijah, v pralnicah in kemičnih čistilnicah. V poročilu so opisani tudi mnogi primeri zlorab, kot npr. da so morale deklice, ki so v sirotišnici živele skupaj z deklico, ki je bila nezakonski otrok Irke in Nigerijca (veliko nezakonskih otrok na Irskem je namreč pristalo v sirotišnicah) na dan izdelati 60 rožnih vencev in če te norme niso izpolnile, so jih pretepli (povzeto po časniku Delo, 22.5.2009, članek Zlorabe otrok v katoliških ustanovah, avtor J.G). V nekaterih šolah je bilo pretepanje rutina. Deklice so pretepali po vseh delih telesa in to z orodji, ki so namenjeni povzročanju čim večje bolečine. Največ zločinov so povzročili Krščanski bratje in Usmiljene sestre (Mladina, 29.5.2009, članek Sveta zloba, avtor Erik Valenčič). Neznosne so podrobnosti o tem, kako so morali otroci oralno zadovoljevati duhovnike, kako so ti merili dečkom penise, kako so obredno žrtvovali deklice za svoje spolne fantazije, kako so otroke bičali, polivali z vročo vodo in jih utapljali (Ona, 9.6.2009, uvodnik Hujše od hujšega, avtor Sabina Obolnar).

4. Na Irskem naj bi bilo s strani katoliških klerikov spolno zlorabljenih približno 35.000 otrok. Najhuje je bilo v domovih za fante – cerkev je ves čas vedela, kaj se dogaja, pretepanje pa je celo spodbujala. Med drugim se je oglasila irska predsednica Mary McAleense. Dejala je, da bi morali kazensko preganjati tiste, ki so zlorabljali otroke in da je poročilo pravi katalog kriminalnih dejanj. Po objavi poročila vladne komisije se bo povečal sklad za denarne odškodnine žrtvam na 1,3 milijarde evrov, cerkveni redovi pa bodo bistveno povečali prispevke v sklad. Na žalost pa bo večino odškodnine plačala država, cerkev samo manjši del, kakšno desetino tega. Plačniki bodo torej tudi tisti, ki so bili zlorabljeni. Kakšen absurd! Kaj pomaga žrtvam cerkveno opravičevanje, sram in izjave v stilu kardinala Seana Bradyja iz Katoliške cerkve na Irskem, ki je po objavi poročila med drugim dejal, da gre za sramoten dokaz krutosti, če izsledki poročila ne bodo služili za kazenski pregon storilcev.

5. Zanimivo je, da so šolske ustanove, kjer so se dogajale zlorabe otrok, v imenu irske države vodili redovi katoliške cerkve. Poročilo obtožuje tudi irsko šolsko ministrstvo, ki je za zlorabe vedelo, pa jih ni preprečilo. Moč katoliške cerkve na Irskem je bila očitno zelo velika, večja celo kot državna. To potrjuje tudi dejstvo, da je leta 1994 padla celo irska vlada, ko je bil nek katoliški duhovnik obtožen pedofilije, pa je bilo nasprotovanje cerkve in njen pritisk tako velik, da je, kot že navedeno, padla celo irska vlada.

6. Na Irskem pa čakajo še na eno poročilo. Objavili naj bi rezultate preiskave o zlorabah katoliških duhovnikov v župnijah v Dublinu in okolici. Dublinski nadškof, ko očitno zadeve dobro pozna, je dejal, da bo to poročilo šokiralo prav vsakogar. Še enkrat: to poročilo bo šokiralo prav vsakogar.

7. Še več o cerkveni pedofiliji.

8. V Braziliji je v preiskavi kar 1.700 duhovnikov, mnogo pedofilskih duhovnikov pa je tudi Franciji, Nemčiji, Veliki Britaniji, na Irskem, v Avstriji, na Poljskem, na Filipinih, v Hongkongu, Mehiki, Argentini, Salvadorju … Samo v ZDA je bilo, po podatkih same cerkve, v letih od 1950 do 2002 s strani 4392 duhovnikov 10.667 primerov pedofilije. Cerkev je že do sedaj morala plačati velikanske odškodnine žrtvam. Samo v ZDA gredo te odškodnine že preko milijarde dolarjev, bostonska škofija je morala plačati celo 85 milijonov dolarjev.

9. Pietro Gelmini, bolj znan kot don Pierino, ustanovitelj in voditelj terapevtske skupnosti Srečanje, je osumljen spolnih zlorab večjega števila svojih varovancev. Da njegova dejanja ne bi bremenila cerkve, ni več duhovnik Katoliške cerkve, saj ga je papež Ratzinger osvobodil vsakršne navezave na to cerkev (Delo, 3.3.2008, članek Don Pierino ni več duhovnik, avtor Tone Hočevar).

10. V letu 2007 je bil v Parmi obsojen na dvajset let zapora nek sardinski duhovnik, ki je 12 let posiljeval otroke v Nikaragvi, kjer je bil misijonar. Vsaki od teh žrtev bo moral plačati tudi po 100.000 odškodnine. Italijanska revija Espresso je v letu 2007 objavila seznam 40 italijanskih duhovnikov, ki so bila zadnja leta pred objavo seznama obsojeni zaradi pedofilije.

11. Duhovnik O’Donel je v Avstraliji posilil Emmo in Kathy Foster, za kar je morala cerkev plačati 50.000 avstralskih dolarjev odškodnine. Kot je povedal njun oče, se je Emma v puberteti zavedla travme iz otroštva, postala anoreksična, začela uživati mamila, na koncu pa je pri 26 letih naredila samomor. Njena sestra Kathy pa je pri 15 letih začela piti, nato pa se je v avtomobilski nesreči tako poškodovala, da potrebuje neprekinjeno oskrbo. (Dnevnik, 18.7.2008, članek Srhljiva zgodba Emme in Kathy Foster)

12. V Švici naj bi nek katoliški duhovnik v obdobju 35 let spolno zlorabil kar okoli 25 fantov, dva izmed njih naj bi bila celo otroka s posebnimi potrebami (Indirekt, 5.11.2008, članek Pedofilski švicarski duhovnik, avtor Rudi Rus). V Veliki Britaniji je katoliški duhovnik Carr priznal, da je spolno nadlegoval 7 deklet (Večer, 25.9.2008, članek Duhovnik priznal, da je spolno nadlegoval najstnice, avtor čk).

13. Ameriški duhovnik John Geoghan je v 30 letih posilil ali drugače zlorabil okoli 150 fantov. Za ta svoja dejanja ni bil kazensko preganjan, temveč ga je bostonski nadškof Law selil iz župnije v župnijo. Za ščitenje pedofilskega duhovnika, verjetno pa še mnogo drugih, je bil nadškof Law povišan v kardinala. Kljub dolgotrajni zaščiti cerkve, pa je omenjenega duhovnika dosegla roka pravica in je bil poslan na prestajanje 10 letne zaporne kazni v strogo varovan zapor blizu Bostona. (Mladina, 7.10.2006, članek Spolni zločini in Vatikan, avtor Max Modic)

14. Irski duhovnik Sean Fortune je bil obtožen 66 kaznivih dejanj spolne zlorabe. Leta 1999 je naredil samomor. Škof Brendan Comiskey je natančno vedel za njegove zlorabe. (Mladina, 7.10.2006, članek Spolni zločini in Vatikan, avtor Max Modic)

15. Katoliška cerkev je 2 desetletji vedela, da je duhovnik Oliver O’Grady pedofil, vendar ga ni prijavila civilni oblasti, nasprotno, premeščala ga je po ameriških škofijah. V ZDA je bil obsojen na 7 let zapora, katoliška cerkev pa je poslala v rodno Irsko. (Mladina, 7.10.2006, članek Spolni zločini in Vatikan, avtor Max Modic)

16. Duhovnik Joseph Henn se je sodišču v ZDA izognil tako, da je odšel v Vatikan, kjer se je nastanil v objektu, ki je nudil zatočišče še 7 duhovnikom, ki so bil v ZDA obtoženi pedofilije. Ko je začel veljati nalog za izročitev, je Henn izginil neznano kam. (Mladina, 7.10.2006, članek Spolni zločini in Vatikan, avtor Max Modic)

17. Mnogo pedofilije in drugačnih zlorab otrok s strani katoliških klerikov je tudi v Nemčiji. Mnogo ljudi v tej državi trpi zaradi tega, ker so bili v cerkvenih domovih dnevno mučeni. Ali ni mučenje to, da morajo otroci, ki ne prenašajo določene hrane, vedno znova jesti to, kar so izbruhali? Ali ko mora tisti, ki zmoči posteljo, po vsej hiši kazati mokro rjuho. Ali ko so otroci za najmanjše napake pretepeni ali čez noč zaprti v tesen in temen prostor. V Nemčiji je sedaj več tisoč oseb, ki so težko travmatizirane zaradi teh dogodkov, često nesposobnih za življenje oz. delo. S strani KC niso prejeli odškodnine niti ne opravičila.

18. V Avstraliji je bilo izrečenih 107 pravnomočnih obsodb zaradi spolnega nasilja v katoliški cerkvi, vseh žrtev pedofilije katoliških klerikov pa naj bi bilo več 1.000 (Indirekt, 22.7.2009, članek Posebna maša za žrtve cerkve, avtor kd).

19. Kot že navedeno, je Katoliška cerkev vedela za zlorabe na Irskem, vendar je stvari prikrivala. Vedela je za pedofilijo in druge zlorabe tudi drugod po svetu, vendar je tudi to prikrivala. Katoliška cerkev je očitno sistematično prikrivala spolne zločine klerikov.

20. Evidentno je, da so pedofilski zločini močno razširjeni med kleriki v katoliški cerkvi. Namesto da bi vodstvo te cerkve pedofilske klerike kaznovalo in prijavilo policiji, je vse to obdržalo v tajnosti in duhovnike premestila v novo župnijo, kjer so mnogi zopet spolno zlorabljali otroke. Sedanji papež je, ko je bil še kardinal, leta 2001 poslal vsem škofom po svetu dokument z naslovom De Delictis Gravioribus (Listina o resnih zločinih), v katerem je škofom odredil, da morajo vse spolne zločine, ki jim pridejo na ušesa, javiti Vatikanu in jih obdržati v tajnosti, kršiteljem te odredbe pa je zagrozil tudi z izobčenjem. Ta dokument je javno objavil britanski Observer (24.4.2005). Še pred tem je katoliška cerkev že leta 1962 zahtevala, da pedofilski primeri katoliških duhovnikov ne smejo priti v javnost. V dokumentu z naslovom Crimine Solicitationies (Zločin nadlegovanja) takratni papež Janez XXIII. govori o spolnem nadlegovanju s strani duhovnikov v spovednici ali pred oz. po spovedi. Dokument je bil strogo zaupen in se je moral hraniti v tajnih arhivih (spletna stran IUS SOFTWARE, 20.8.2003). O teh dokumentih je bilo govora tudi v oddaji britanske BBC Panorama z naslovom »Spolni zločini in Vatikan«, ki je bila na sporedu dne 1.10.2006. Za papež Benedikta XVI. je bilo v oddaji rečeno, da je odigral vodilno vlogo v sistematičnem prikrivanju spolnih zlorab otrok, ki so jih zakrivili katoliški duhovniki in to zaradi tega, ker je še kot kardinal leta 2001 poslal škofom po svetu odredbo, da se o spolnih zlorabah otrok ne poroča civilnim oblastem, žrtve, storilci in priče pa bi morali zapriseči molčečnost, žrtvam je bilo celo zagroženo z izobčenjem, če kršili zaobljubo. Oddaja obtožuje katoliško cerkev, da je ščitila duhovnike in jih ni prijavila policiji, temveč premestila v drugo župnijo. (spletna stran časnika Dnevnik, 7.10.2006, članek Pedofilija in prikrivanje zločinov Vatikana, avtor Brane Kastelic)

21. Po tiskovnem predstavniku SŠK dr. Sajetu je na Irskem od vseh vseh evidentiranih pedofilskih primerov samo 3% primerov, kjer so storilci duhovniki (Družina, 15.10.2006, članek Ali si cerkev res zatira oči, avtor Andrej Saje). Glede na to, da je na Irskem večina ljudi katolikov, po nekaterih podatkih kar 90%, so storilci velike večine ostalih pedofilskih zločinov tudi katoliki. Tako je mogoče reči, da ima Katoliška cerkev na Irskem po vsej verjetnosti ključno vlogo v pedofiliji: če niso storilci njeni duhovniki, pa so, vsaj statistično, storilci velike večine pedofilskih zločinov katoliki laiki. Če ne klerik, pa laik, v vsakem primeru je to del katoliške cerkve. Ali je pedofilija eden izmed temeljev te cerkve? Ali tudi v Sloveniji?

22. Kot že uvodoma navedeno, obstajajo spolne zlorabe otrok s strani katoliških duhovnikov tudi v Sloveniji.

23. Pojavljalo se že prve pravne obsodbe te pedofilije. Tako je pred kratkim postala pravnomočna sodba ptujskega okrožnega sodišča, s katero je bil ormoški župnik Žnidarič obsojen na 5 let in 6 mesecev zapora zaradi treh kaznivih dejanj spolnega napada na otroka. Navedeni klerik bo kmalu moral v zapor na prestajanje kazni. V zapor bom moral iti tudi župnik Frantar, kateremu je Višje sodišče dosojeno kazen 3 let in 10 mesecev zvišalo na 5 let zapora. Proti katoliškemu župniku Joštu, ki je bil tudi obtožen pedofilije, pa je bil sodni postopek zaradi njegove smrti ustavljen. Župnik Štefko naj bi spolno nadlegoval dekleta med pripravami na birmo (Slovenske novice, 18.5.2009, članek Župnik pred birmo otipaval šolarki, avtor Aleš Andlovič), na slovenjgraškem sodišču pa še vedno poteka sodni postopek zoper katoliškega župnika Kmeta, ki naj bi nadlegoval dve dekleti. Leta 2003 so mediji pisali, da je bil nek župnik iz okolice Celja spoznan za krivega spolnega napada na osebo, mlajšo od 14 let (Mladina, 7.10.2006, članek Molk je zlato, avtor Max Modic). Leta 2006 je bil upokojeni župnik iz okolice Ljubljane obsojen za štiri kazniva dejanja spolnega napada z zlorabo položaja na osebo, mlajšo od 15 let (Delo, 7.1.2006, članek Župnik je po verouku otipaval štiri učenke, avtorica Barbara Guček).

24. Žrtve klerikov so otroci, predvsem tisti, ki so bili krščeni in ki hodijo k verouku oz. so drugače prisotni v cerkvi oz. v prostoru, kjer se gibljejo kleriki. Če otroci niso krščeni in tako niso člani cerkve, je verjetnost spolnih zlorab bistveno manjša oz. minimalna, saj klerik v tem primeru po vsej verjetnosti nima kakšnega tesnejšega stika z otrokom. Zato je nujno potrebno zaščiti otroke pred spolnimi zlorabami s strani klerikov katoliške cerkve. To je tudi naloga države, saj po ustavi otroci uživajo posebno varstvo! Na žalost pa je država tukaj odpovedala na celi črti in v veliki meri prepušča dojenčke in druge otroke katoliški cerkvi.

25. Kako je najlažje zaščititi otroke pred spolnimi zlorabami katoliških duhovnikov oz. drugih klerikov?

26. To je najlažje storiti tako, da se otrok, predvsem pa dojenčkov, ne krsti. To ni samo v korist otrok, temveč je v skladu s slovensko ustavo, ki v 41. členu tudi otrokom garantira svobodo vesti in verske opredelitve. Otroci tako v glavnem ne bodo prihajali v tesnejši stik s kleriki, kar bo bistveno zmanjšalo možnost spolnih zlorab s strani katoliških duhovnikov. Otroci namreč ne bodo hodili k verouku ali se udeleževali drugih akcij v cerkvi, vsaj ne v takšni meri, če bi bili krščeni in s tem člani oz. verniki katoliške cerkve.

27. Kaj krst sploh je in kakšne so njegove posledice, je na kratko obrazloženo v nadaljevanju?

28. Po nauku KC morajo starši v prvih tednih po rojstvu otroka le-tega krstiti. Krst je lahko začetek verske vzgoje oz. s krstom se vstopi v KC, s krstom se pridobi status vernika. Po katoliškem nauku pride otrok v pekel, če umre kot nekrščen. KC vrši neke vrste psihični pritisk nad starši, ko jim sugerira, da se otrok znajde v peklu, če umre nekrščen. Kdo bi tvegal, da njegov otrok ne pride k Bogu oz. da se znajde v peklu, večno ločen od Boga in večno živeč v peklenskih mukah.

29. Sicer pa je v Sloveniji večje število otrok, ki se jim je odvzela verska svoboda in se jih je prisilno včlanilo v katoliško cerkev, kjer se jih tudi prisilno vzgaja v katoliški veri. Prisilno pomeni, da so bili brez svojega soglasja včlanjeni v neko versko organizacijo oz. da jim niti ni bila dana možnost, da bi se izrekli o tem, ali želijo biti člani oz. verniki te katoliške cerkve oz. se strinjajo s tem. Ni jim bila dana možnost, da privolijo v včlanitev oz. včlenitev v cerkev in s tem posledično tudi v svojo versko vzgojo. Gre za več 100.000 otrok, ki so bili kot dojenčki krščeni in so s tem postali verniki katoliške cerkve. Te otroke vzgajajo v katoliški veri, pa pri tem niti starši niti katoliška cerkev nimata pooblastila oz. privolitve otrok za kaj takega. Zelo čudno je, da država ne intervenira in prepreči krste otrok in s tem prisilno katoliško vzgojo. Kajti država je po 56. členu ustave dolžna vedno in povsod delovati v korist otrok in varovati njihove pravice. Krst otrokom jemlje njihovo svobodo vesti, kar je huda kršitev 41. člena slovenske ustave, ki tudi otrokom jamči svobodo vesti, vključno s svobodo verske opredelitve, pri čemer je pomembno tudi to, da iz katoliške cerkve sploh ni celovitega izstopa. Zelo čudno je tudi to, da katoliška cerkev krsti dojenčke, po drugi strani pa uči, da je Jezus rekel, da je potrebno prvo učiti in nato krstiti (Mt 28,19) in da ni dovoljeno nikogar siliti, da bi se proti svoji volji oklenil katoliške vere. Zato je jasno, da je krst dojenčkov ničen, saj nasprotuje slovenski ustavi, morali in neodtujljivim pravicam otrok. Še posebej zaradi tega, ker otrok pri krstu dobi tudi hude in velike obveznosti, saj se mora kot krščenec podrejati drugim in jim služiti v občestvu cerkve, poslušen mora biti cerkvenim dostojanstvenikom in jih ubogati, pred ljudmi mora izpovedovati vero in se udeleževati apostolske ter misijonske dejavnosti božjega ljudstva, financirati cerkev in podobno. Jasno je tudi, da v demokratični državi, kot je npr. Slovenija, lahko nekdo dobi obveznosti samo s svojim soglasjem, seveda če pri tem zanemarimo obveznosti, ki jih določajo zakoni. Jasno je tudi, da otroci iz takšnega prisilnega vstopa v neko organizacijo oz. iz razmerja do te organizacije ne morejo imeti nobenih obveznosti, nasprotno, vsi, ki so za to odgovorni, so jim dolžni povrniti vso škodo, ki so jo zaradi krsta oz. pri ali zaradi katoliške vzgoje utrpeli. Seveda tudi vso nepremoženjsko škodo.

30. Krst torej pomeni članstvo otroka v katoliški cerkvi in iz tega izhajajoče obveznosti kot npr. obisk verouka, sprejem zakramentov, sodelovanje pri raznih cerkvenih dogodkih, podpiranje cerkve v njenih gmotnih potrebah, braniti in širiti katoliško vero vedno in povsod ter drugo. Več o krstu otrok je mogoče prebrati na spletni strani www.zrtve-cerkve.org

31. Na podlagi navedenega je zato mogoče postaviti trditev, da je krst otrok prva stopnica do morebitnih spolnih zlorab mladoletnikov s strani klerikov katoliške cerkve. Kot že navedeno, bi bil brez krsta stik otrok s kleriki manj intenziven, pa tudi bistveno manj ga bi bilo. Zato je jasno, da je opustitev krsta dojenčkov oz. otrok, v skrajni fazi pa tudi prepoved, v skladu s slovensko ustavo kot tudi zelo učinkovit ukrep zaščite otrok pred pedofilijo.

32. Dejstvo je, da je podobno stanje, kot je opisano v točki 20 tudi v Sloveniji. Tudi v Sloveniji so se bili dolžni škofje držati omenjenega dokumenta in v tajnosti držati spolne zločine proti mladoletnim osebam, ki so jih storili kleriki. Ker škofje dobro vedo, kaj v Sloveniji delajo duhovniki, saj ima katoliška cerkev učinkovit pregled in nadzor nad delom duhovnikov, kot je to javno izjavil dr. Saje, tiskovni predstavnik Slovenske škofovske konference (Mag, 11.10.2006, intervju »Duhovnike nadzorujemo«, avtor Marko Medvešek), je mogoče skoraj z gotovostjo trditi, da ti vedo, kateri duhovniki spolno zlorabljajo otroke oz. so jih. Da ob takšni kontroli KC ne bi vedela za spolne delikte, ki naj bi jih storili npr. duhovniki Jošt, Žnidarič in Frantar, ni mogoče verjeti. Še posebej, ker je bil pokojni duhovnik Jošt osumljen kar 16 kaznivih dejanj, pri čemer so v zvezi s tem v Artičah od vsega začetka krožile govorice o njegovih nekoliko čudnih navadah (Delo, 28.11.2006). Ni se mogoče izogniti domnevi, da je slovenska katoliška cerkev izpolnjevala tajna navodila vatikanske kurije in prikrivala spolne zločine svojih klerikov. In da to dela še sedaj.

33. Glede na navedbe iz prejšnje točke, torej glede na domnevo, da katoliška cerkev še sedaj skriva pedofilijo svojih duhovnikov se upravičeno postavi vprašanje: Koliko je v Sloveniji še neodkrite pedofilije katoliških duhovnikov in drugih klerikov? Nujno potrebno je to sivo polje čimprej raziskati in priti stvari do dna.

34. Zato predlagamo Vladi Republike Slovenije, da:

  • ustanovi posebno preiskovalno komisijo, po vzoru Irske, ki bo raziskala ravnanje katoliških klerikov, kot npr. duhovnikov, redovnikov in redovnic ter drugih v odnosu na otroke, s katerimi so imeli opravka pri svojem delu v okviru katoliških organizacij ali drugih ustanov, ki jih je vodila cerkev ali pa so v njih delovali katoliški kleriki
  • vseh žrtvam in očividcem pedofilskih zločinov zagotovi varnost in na njihovo željo anonimnost, tudi do storilcev oz. katoliške cerkve
  • pripravi poročilo o ugotovitvah preiskave in ga javno predstavi
  • sproži ustrezne pravne postopke, če bo ugotovljen sum storitve kaznivih dejanj s področja pedofilije oz. če bo podan sum drugačnih zlorab otrok
  • stori vse, da se odpravi krst dojenčkov, ki je sam po sebi v nasprotju z 41. členom ustave in je mnogokrat tudi prva stopnica do spolnih ali drugih zlorab otrok s strani katoliških klerikov, pri čemer seveda odprava krsta otrok pomeni tudi zaščito drugih otrokovih pravic kot tudi otrokove duševnosti, zaščita otrok je po ustavi posebna dolžnost države, ki seveda veže tudi Vlado RS.

35. Papež je dejal, da so pedofilski zločini hujši, kadar so zločinci duhovniki (Delo, 30.10.2006, članek Pedofilija je strašen zločin, oznanja papež, avtor Tone Hočevar). Počasi tudi cerkev spoznava, da je »vrag odnesel šalo«.

36. Ker gre za peticijo splošnega pomena (45. člen ustave), vas pozivamo, da nas obvestite o tem, kaj boste oz. ste storili na podlagi te pobude. Odgovor pričakujemo v roku, ki ga določajo predpisi.

Društvo za zaščito ustave in žrtev cerkve

Sejmišče 1, 4000 Kranj, ki ga zastopa

Vladko Began, odvetnik iz Senovice

  • Share/Bookmark
 

Objavljeno v Sobota, 25. Julij 2009 ob 10:36 in zapisano pod miks. Komentarjem lahko sledite preko RSS 2.0 vira. Lahko napišete komentar, ali jim sledite preko trackback s svoje strani.

1 komentar na “Ustanovitev preiskovalne komisije za pedofilske zločine katoliških klerikov”

#1

Zelo dober, obilno argumentiran prispevek k zmanjšanju stopnje kleriške blaznosti v družbi. Nekritičnost do pripadnikov duhovniške kaste – v našem okolju je to predvsem katoliška – dejansko pri nekaterih meji na blaznost. Ko sem po TV gledal odvzem prostosti župniku iz Ormoža zaradi suma pedofilskega zločinskega izživljanja, so nekateri njegovi sokrajani in sokrajanke zgroženi izjavljali, da njihov župnik že ni pedofil, saj upravlja z župnijo kot dober gospodar. Ta argument iz psihotične zone somraka ustreza neonacistični logiki zagovora Hitlerja kot velikana nemške zgodovine, saj je vendar odpravil gospodarsko recesijo v Nemčiji in zelo zmanjšal brezposelnost – da ne omenimo začetka gradnje avtocest ipd.

Po mojem mišljenju je več kot jasno tudi iz zgornje pobude vladi, da če pustimo incestuozno pedofilijo v “varnem” krogu družine ob strani in se omejimo na poklicne profile pedofilov, da raznorazni katoliško kleriški poklici kot župnik, mežnar, diakon, škof, menih, nuna, …… daleč, daleč prednačijo v pogostosti izživljanja iztirjenega spolnega nagona in to ne samo na področju pedofilije, ampak recimo tudi pri posiljevanjih ipd. Pri posiljevanjih delajo klerikom konkurenco mogoče samo še poklicni vojaki, potem pa se neha. Dokazljivih zgodovinskih primerov imamo ničkoliko, nekaj izvlečkov iz zgodovinskih knjig se lahko prebere na spletni strani Društva za zaščito ustave in žrtev cerkve: http://www.zrtve-cerkve.org , ali pa v zgodovinskih knjigah recimo založbe Ciceron (Kristusovi namestniki – temna stran papeštva, Jezuiti, … ). Le kaj je v tem poklicu klerika tako iztirjenega, da prihaja do take množičnosti pedofilskih izživljanj prav v naročju “matere” cerkve? Mogoče dejstvo, da so bili do sredine 20. stoletja kleriki praktično nedotakljivi in tako magnet za župniško-duhovniške rekrute iz pedofilskih vrst! Verjetno nekaj ne “štima” niti s samo ideologijo in prakso katoliške cerkve, saj marsikateri pri vstopu v kleriške vrste kolikor toliko “normalen” mladenič sčasoma postane pedofil, spolni obsedenec, tudi posiljevalec (celo svojih lastnih kolegic iz vrst nun). Seveda ne smemo pozabiti niti tolerantnosti okolja v stilu: “Kaj pa je to takega, če naš “gospod” poboža kako deklico ali fantka!? Saj so “gospod” vendar tako dobri!” – žal se ne spomnim več, kje sem to slišal oz. prebral ali v časopisu ali po TV ali kako drugače. Ko človek bere dosjeje žrtev kleriških pedofilov, vidi, da velikokrat celo starši in bližnja okolica žrtev noče verjeti le tem.

Dostikrat je pritisk okolja na žrtve kleriško katoliških pedofilov tako velik, da si žrtve katoliških zločincev ne upajo prijaviti storilcev. Zato je za dokončno razčiščenje vzrokov za katoliško pedofilsko greznico spodbuden plaz razkritij desettisočev”maziljenih” zločincev po celem svetu in tudi pri nas. Mogoče si sedaj kleriki ne bodo več upali skrivoma premeščati svoje pedofilske zločince iz fare v faro in jim s tem kot nekakšni zvodniki omogočati dostop do vedno novih žrtev. Mogoče se bo država končno le zganila in z ustanovitvijo komisije za raziskovanje kleriško pedofilskih zločinov le te enkrat za vselej zmanjšati vsaj na primerljiv nivo z ostalimi poklici. Bomo videli, če bo sedanja, leva, Pahorjeva vlada imela dovolj poguma za kaj takega! Zgled učinkovitosti delovanja državne komisije ultra katoliške Republike Irske je več kot jasen in spodbuden.

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !