Papež – podpornik vojne!

Datum objave: 4.06.2009 ob 10:31
Kategorija: miks

Izjava papeža Benedikta XVI., v kateri podpira vojno v Iraku

 

Ob srečanju bivšega ameriškega predsednika Busha in papeža Benedikta XVI. smo v medijih lahko med drugim prebrali: Papež Benedikt XVI. je velik nasprotnik vojne v Iraku, ki ga skrbi za kristjane v državi, od koder množično bežijo. (…) Papež Benedikt XVI. je že večkrat javno izrazil svoje nasprotovanje ameriški invaziji v Iraku, kar je predsedniku Bushu povedal tudi na njunem zasebnem srečanju. V svojem velikonočnem nagovoru je dejal, da “iz Iraka, ki ga zaznamujejo nepretrgana morija in stalni beg civilistov, ne prihaja čisto nič dobrega“.

 

Vir:http://www.rtvslo.si/modload.php?&cmod=rnews&op=sections&func=read&cmenu=2&c_id=144036&rss=1

 

Papež je torej jasno poudaril, da ga v vojnem Iraku skrbijo predvsem iraški kristjani, ne pa tudi muslimani. Če iz njegove izjave logično sklepamo, je to glavni razlog, da se zavzema za konec vojne. Toda povrnimo se na začetek vojne v Iraku, kjer iraški kristjani še niso umirali in množično bežali iz države. Kakšen je bil tedaj odziv takrat še kardinala Ratzingerja na začetek vojne?

 

Enajstega aprila 2003 je po katoliški obveščevalni službi Katnet prišlo sporočilo kot reakcija »svetega sedeža«, potem ko so ZDA napadle Irak in so Američani zasedli Bagdad. Gospod Ratzinger, dobesedno: »Veseli nas, da se je tako zgodilo. Ni se dalo predvideti, kaj bi se lahko zgodilo. S kemičnim orožjem bi lahko prišlo do marsičesa, toda zdaj lahko spet začnemo od začetka.« To je torej pojasnil takratni prefekt verske kongregacije, gospod Ratzinger. Zdaj je najvišji katoliški cerkveni funkcionar.

 

Nekaj oseb, ki so bile takrat odločilne na ameriški strani, ima danes slabo vest. V medijih je bilo slišati, da se je takratni zunanji minister Powell, ki je svoj čas pred svetovno javnostjo, pred Združenimi narodi, utemeljil ta napad, zdaj opravičil zaradi tega. Izrazil se je v tem smislu, da je to najbolj mračno poglavje v njegovem življenju, ko je svetovno javnost nalagal z napačnimi dejstvi. Očitno je še nekaj ljudi, ki se sramujejo takšnih stvari in se opravičujejo. Od Vatikana pa do danes nismo slišali opravičila za stališče, ki pride do izraza v besedah gospoda Ratzingerja. Nasprotno: še novembra 2004, nekaj mesecev pred njegovim izborom za papeža, je Ratzinger zavrnil pacifizem kot »nekrščanski« (Radio Vatikan, 23.11.2004). Torej je zavrnil Kristusa, ki je bil pacifist!

 

                 Katoliška cerkev tudi v sedanjosti zagovarja vojne

 

Papež Janez Pavel II., ki so ga do danes slavili kot velikega prinašalca miru, je bil v resnici prav tako zagovornik vojn. Leta 1991 je na primer med takratno vojno proti Iraku, imenovano Golfsko vojno, javno priznal: »Mi nismo pacifisti; nočemo miru za vsako ceno, ampak pravični mir, mir in pravičnost.« (vir: Abendzeitung Muenchen, 18.2.1991)

Vidimo: prastari Avguštinov nauk o tako imenovani »pravični vojni« je bil zelo globoko zakoreninjen tudi pri papežu Janezu Pavlu II. In je prišel tudi v njegov katekizem. Leta 1995, ko je v Bosni divjala vojna, je javno izjavil: »Pravico do obrambe je treba spremeniti v zaščito civilnega prebivalstva v nepravični vojni.« Ko je nato Abendzeitung iz Muenchna objavil z velikim naslovom: »Papež poziva na vojno«, so mnogi to razumeli kot spodbudo, da, kot zahtevo, da se vodi vojna. Kardinal Meisner iz Koelna, ožji zaupnik in privrženec tistega papeža, kakor tudi zdajšnjega, je v pridigi 30. 1. 1996 pred vojaki oznanil naslednje: »Na vojaka, ki hvali boga, se lahko mirne vesti prenese odgovornost za življenje in smrt drugih, ker jih pri njemu ščiti božja svetost.« »Komu bi prišlo na misel, da vojake, ki so tudi molivci, diskriminira kot morilce. Ne, v rokah, ki molijo, je orožje varno pred zlorabo.«  To je torej katoliška ideologija!

 

To spet ni nič drugega kot totalno zasmehovanje Jezusovega nauka! Ne moremo si zamisliti, da bi Jezus, Kristus zagovarjal neko vojno. Učil je absolutno nenasilje.

 

        Zakaj cerkveni hujskači na vojno danes ne gredo pred armado?

 

V osnovi se postavlja vprašanje: Ali je možno s trpljenjem, s človeško krvjo, z grozodejstvi in smrtjo ustvariti mir in pravičnost? Prav gotovo ne, kajti nasilje rojeva novo nasilje. In: v prejšnjih časih so čisto samoumevno šli poveljniki armad pred vojaki – zakaj cerkveni hujskači na vojno danes ne gredo pred armado?

 

Dejansko so v srednjem veku šli papeži zraven v bitko, prav tako škofi, od katerih jih je nekaj tudi padlo v bojnih operacijah. Danes pa papeži, škofi in teologi opravičujejo vojne in pozivajo na vojno, se pa čuvajo, da ne bi sami vzeli puške v roke. Zakaj ne storijo tega? Če imajo neko vojno za tako upravičeno – ali ne bi morali kot dobri zgledi hoditi spredaj?

Da, ali ne bi bilo treba vseh tistih med ljudstvom, ki so za vojno, pozvati, naj gredo pred armado in se na ta način izkažejo kot »dobri zgledi«? Kako se le imenujejo vsi tisti, ki zagovarjajo vojno? Pozovimo jih vendar! Kdo hoče iti pred armado, torej biti poveljnik armade?

 

Prav aktualno bi bilo prositi gospoda Ratzingerja, da gre v vojno, kajti on končno svari pred pacifizmom in le tega odklanja kot »nekrščanskega«. Torej gospod Ratzinger, če je pacifizem »nekristjanski«, potem pa Vi vzemite meč, oz. puško v roke in pojdite v vojno!

 

Gospoda Meisnerja bi seveda prav tako morali poslati na fronto, kajti on ima »roke, ki molijo«, v katerih kot pravi, je »orožje varno pred zlorabo«. Kardinal Meisner bi lahko ta stavek povezal s samim seboj in postal »vojak, ki hvali Boga«.

 

Med mnogimi drugimi bi se lahko tudi nadškof Angelo Comastri kvalificiral za vojaško službo. Leta 2000 je na Marijini romarski poti Loreto blagoslovil napis na bojnem letalu italijanskega vojnega letalstva. Slika je šla skozi tisk: škof s kropilom blagoslavlja bojna letala. Ali ne bi bilo bolj verodostojno, če bi sam sedel v takšno letalo, kajti on končno daje blagoslov za metanje bomb na soljudi?

 

In kaj je učil Jezus, Kristus in kako se je obnašal? Ali ni že v Svojem Govoru na gori razširil zapoved »Ne ubijaj«? Ali ni celo prepovedal, ko so ga hoteli prijeti, Svojemu učencu uporabo sile za samoobrambo, ko je rekel: »Vtakni svoj meč v tulec«? In tu je dodal: »… kajti vsi, ki zgrabijo za meč, bodo z mečem pokončani.«

 

Seveda Jezus ni bil opreznjak. Seveda ni bil prilagajajoč karierist, ampak je vselej odkrito povedal resnico. Pojasnil je. Poučil je. Svaril. Toda nikdar ni pozival k orožju. Nikdar ni pozival na »pravično vojno«. On sploh nikdar ni odobraval nasilja v kakršni koli obliki.

 

Tanja Hoblaj

 

 

 

  • Share/Bookmark
 

Objavljeno v Četrtek, 4. Junij 2009 ob 10:31 in zapisano pod miks. Komentarjem lahko sledite preko RSS 2.0 vira. Lahko napišete komentar, ali jim sledite preko trackback s svoje strani.

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !