Kljub Jezusovemu vstajenju je na križu še vedno mrtev mož!

Datum objave: 14.04.2009 ob 22:16
Kategorija: miks

 

Za nami je še en velikonočni teden. Mnogi kristjani so tedne razmišljali pred temi prazniki, kje in kako jih bodo preživeli. Toda ali je v njihovih mislih bil tudi vstali Kristus ali so bile ponovno v ospredju pozunanjeni obredi in tradicije katoliške cerkve? V brošuri Prerok št. 7 je zapisan kritičen pogled na obnašanje mnogih kristjanov ob veliki noči, citiram: »Veliki petek pomeni za mnoge kristjane: Spominjamo se Jezusove smrti na križu. Velika noč pomeni: Spominjamo se Jezusovega vstajenja. Torej se spominjamo. Je kristjan v vseh dva tisoč letih že razmislil o tem, zakaj kljub Jezusovemu vstajenju še vedno visi na križu mrtev mož – včeraj, danes in jutri? To je posmehovanje in zasmehovanje Kristusa in vseh tistih, ki sprejmemo svoj križ, da bi se s Kristusovo pomočjo in po zaslugi Njegovega vstajenja rešili bremena svojih grehov, se dvignili in priselili v kraljestvo miru in ljubezni.

Na veliki petek, na postni dan, se je riba. Seveda naj bo svež krap, sveže ubita postrv ali polenovka. Včeraj smo se še sprehajali vzdolž potoka in uživali ob veselih skokih postrvi in gracioznem gibanju njenih sovrstnikov. Morebiti te že jutri ležijo kot truplo, okusno pripravljene za kosilo. Brezskrbno se obeduje ne oziraje se na zdaj srep postrvin pogled. Ne misli se več, da so bile včeraj še ribe, ki so živahno in veseleč se življenja, plavale v vodi in se veselile svojega obstoja. Živalskemu kanibalu človeku ni pomembno ali je postrv ali ščuko. Zanj je važno uživanje, verjetno tudi takrat, ko mu človek kot jaz trka na njegovo vest.

Včeraj je krščanski sprehajalec videl na pašniku divjati jagnje, na travniku poskakovati zajca, srnico hitro smukniti v grmovje. Veselil se je življenja živali, njihove lepote, ljubkosti in veselja do življenja. Jutri, na velikonočni dan, pa cerkveni kristjan poje jagnjetovo stegno, mariniranega zajca ali pretaknjen srnin hrbet. Kmet, tudi kristjan je ubil malo jagnje. Lovec, spet kristjan – je lovil veselega zajca, ljubko srno in ju uplenil. Kaj naj bi? Z nečim se je treba hraniti! Jagnje, zajec in srna gredo razkosani, dobro začinjeni, mojstrsko pretaknjeni v ponvo za pečenje in nato na mizo cerkvenih dostojanstvenikov in posnemajočih cerkvenih kristjanov.

Naslednjim bližnjim, ki jih imenujemo svinje, ne gre bolje. Včeraj je bil pujsek še živahen in razigran, danes je zaklan in razkosan. Kose njegovega mrtvega telesa mesar prekadi, torej pripravi za uživanje in ponudi v prodajo. Marsikateri cerkveni kristjan, ki ve, kaj se spodobi, zavije prekajeno šunko v fino in čisto krpo, da bi jo nato v košari nesel v cerkev k duhovniku. Ta blagoslovi “darove narave”. Zdaj je šunka blagoslovljena in pripravljena za uživanje; z blagoslovljeno šunko je blagoslovljeno živalsko-kanibalsko telo. Na koncu smo bili vendar še “kristjan”.

Kdor še hodi v cerkev, bo pri velikonočni božji službi z močnim in prepričanim glasom pel znano pesem vstajenja: “Jezus živi, z Njim tudi jaz. Smrt, kje so sedaj tvoje grozote?” Kristus Boga je resnično vstal. Njegov Duh biva v nas – toda živimo mi v Njem in z Njim? Dela kristjan to, kar je Jezus učil in za kar nam je bil zgled? Ali so mnogi ljudje postali tako rekoč zli duhovi za živali gozda, polja, zraka, voda in hlevov? Niso mnogi postali zli duhovi za vso naravo? Kristjan podira drevje, ne glede, če je pomlad, poletje, jesen ali zima, podobno kot muči, tepe in ubija živali. Kristjani so postali ubijalci in klavci kraljestev narave. Živali pobegnejo pred nebrzdanim živalskim kanibalom človekom.

Mnogi kristjani vzamejo to kot samoumevno – saj se počutijo kot gospodarji Zemlje in družbe. Katere družbe? Družbe ubijalcev, tatov, morilcev, izkoriščevalcev, roparjev, goljufov, nasilnežev, lažnivcev, obrekovalcev, zakonolomcev, skruniteljev otrok, mučiteljev živali, nasilnežev nad rastlinami in minerali in še in še – torej uničevalcev celotnega planeta Zemlja.«

 Branko Debeljak, Ptuj

  • Share/Bookmark
 

Objavljeno v Torek, 14. April 2009 ob 22:16 in zapisano pod miks. Komentarjem lahko sledite preko RSS 2.0 vira. Lahko napišete komentar, ali jim sledite preko trackback s svoje strani.

1 komentar na “Kljub Jezusovemu vstajenju je na križu še vedno mrtev mož!”

#1

Velika noč: narobe razumljeni praznik

Tukaj je čas velike noči. Kristjani po vsem svetu ga praznujejo na način, ki ga najbolje poznajo: Spominjajo se Jezusovega vstajenja z uživanjem obilnih obrokov velikonočne šunke, hrena ter ostalih dobrot. Tudi “velikonočno” jagnje se tu in tam ne manjka. Baje, da uživanje hrena simbolizira Jezusovo trpljenje. Tukaj se med drugim postavlja vprašanje, ali je uživanje mesa v tem času resnično pravi spomin na križanje Jezusa iz Nazareta. Namreč z uživanjem mesa mora umreti na miljone nedolžnih živali po vsem svetu, samo zato, ker tako piše v cerkvenih knjigah. Dandanes je pa že splošno dokazano, da so vse cerkvene knjige, vključno z Biblijo, ponarejene, torej ne vsebujejo verodostojnih in resničnih naukov, ki jih je dal Jezus iz Nazareta pred 2000 leti.

V knjigi To je Moja Beseda Alfa in Omega se najde avtentično Jezusovo učenje, tam tudi piše piše, citiram: “4. In Jezus je govoril:”Hrepenel sem po tem, da bi z vami zaužil to pashalno večerjo, preden bom trpel, v spomin na Mojo žrtev za služenje in odrešenje vseh ljudi. Kajti, glej, ura prihaja, ko bo Sin človekov predan v roke grešnikom.” 6. In Juda Iškarijot Mu je rekel: “Poglej, nekvašen kruh, mešano vino, olje in zelišča, ampak kje je jagnje, ki ga je zapovedal Mojzes? (Kajti Juda je jagnje kupil; Jezus pa je prepovedal, da bi ga zaklali.) (Pog. 75, 3-6) (str. 746, 747)“

Tukaj je jasno razvidno, da Jezus ni zapovedal velikonočnega jagnja, saj je bil proti ubijanju živali. Zgornji odstavek je tudi Jezus razložil takole: „Niti Apostoli, niti učenci niso naročili, da naj se zakolje jagnje. Vendar so tako Meni kot apostolom in učencem kot dar ljubezni ponudili kose pripravljenega jagnja. Naši bližnji so nas hoteli s tem obdariti, ker bolje niso znali. Blagoslovil sem dar ter pričel jesti meso. Moji apostoli in učenci so storili enako kot Jaz. Takoj nato so mi postavili vprašanje v tem smislu: Mi naj bi vendar prenehali uživati meso. Tako si nam zapovedal, zdaj si sam užil meso. Moje sem poučil: Človek naj namerno ne ubije nobene živali in tudi ne uživa mesa živali, zaklane za pripravo jedi. Toda če so ljudje, ki so še nevedni, pripravili meso kot hrano in z njo obdarili gosta in mu jo ponudili na gostiji, potem gost naj ne bi odklonil daru. Kajti razlika je , če človek to je iz poželjivosti po mesu ali pa v zahvalo gostitelju za njegov trud.“

Kdor to prebere mu postane zelo hitro jasno, v katerih segmentih se praznik velike noči s strani cerkvenih institucij narobe razume! Odgovor je seveda pri uživanju mesa ubitih živali. Na strani 794 omenjene knjige: To je moja Beseda Alfa in Omega se najde Jezusov nauk glede živali, kjer piše: „Resnično, povem vam, na svet sem prišel zato, da odpravim vse krvave daritve in uživanje mesa živali in ptičev, ki jih ljudje koljejo. (Pog, 75, 7-9)“

In kaj se še počne v Jezusov spomin na veliko noč? Obiskuje se cerkvene rituale ter ceremonije, barva velikonočna jajca, ter obilno prehranjuje z živalskim mesom. Pri vseh teh tradicionalnih praznicah se je težko osredotočiti na preprost Jezusov nauk, ter ga uresničevati. Naj omenim še to, da samo izgovarjanje Jezusovega imena ter svetohlinjenje po cerkvah ter na uličnih vogalih enostavno ne more biti pošten spomin na Jezusa Kristusa. Na njega se lahko vsak človek spomni, ko gre v svojo notranjost in to brez cerkvenih dogem, ritualov ter ceremonij. Vse ostalo je pa: gurmanstvo, jajca ter medsebojno „farbanje“.

Niko Gorjup iz Nove Gorice

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !