Nekaj virov velikanskega bogastva Rimskokatoliške cerkve

Datum objave: 30.03.2009 ob 22:40
Kategorija: miks

 

Kot je dne 20. 3. 2009 poročal časopis Dnevnik, je papež Benedikt XVI. pri maši na stadionu Amadou Ahidjo v kamerunski prestolnici Yaounde afriške vernike opozoril na nevarnost prevlade “kraljestva denarja”.

“Danes, ko številni ljudje brez ozirov hočejo uveljaviti kraljestvo denarja in se pri tem ne ozirajo na siromake, morate biti zelo pazljivi. Afrika na splošno in zlasti Kamerun sta v nevarnosti, če ne prepoznajo pravega stvarnika življenja,” je v homiliji poudaril nemški papež in Afričane pozval, naj se ne pustijo “zaslepiti lažnim slepilom in lažnim idealom”.

Pravi odnos Rimskokatoliške cerkve do “denarja” seveda ne tiči v zgornjem leporečnem nakladanju vatikanskega diktatorja, ampak recimo v teh besedah katoliškega insajderja:

“Mi kar gorimo od pohlepa po denarju in medtem ko rohnimo proti denarju, polnimo vrče z zlatom in nič nam ni dovolj. ” Škof Heronim

Ali pa besede nemškega filozofa: “Cerkev je največja korupcija, kar si jih je mogoče zamisliti. ” Nietzsche

Zanimivo je tudi papeško priznanje enega izmed virov katoliškega bogastva:

“Koliko je fabula o Kristusu pomagala Nam in Našim, je poznano.” Papež Leo

Cerkveno bogastvo je krvav denar – na tej osnovi gradijo vsi, ki dajejo denar cerkvi.

BOGASTVO VATIKANA temelji na:

ZLATU (cerkvena država ima verjetno največje zlate rezerve na svetu), AKCIJAH, KONCERNIH, ZEMLJIŠČIH, MESTIH/NEPREMIČNINAH, … – tudi na molzenju naivnih vernikov, še predvsem če so državni uradniki, ki odločajo o subvencijah.

Vatikan je danes največji verski gospodarski koncern na svetu in močno angažiran v številnih podjetjih na področju nepremičnin, plastike, elektronike, jekla, cementa, tekstila, kemije, živil in gradbeništva. Vatikanu pripadajoča firma Italgas ima filiale v 36 italijanskih mestih. Vatikan ima prste zraven pri bitumenu, železu, destilatih, pitni vodi, plinskih štedilnikih, industrijskih pečeh itd. Od približno 180 italijanskih kreditnih institutov najmanj ena tretjina razpolaga z vatikanskim denarjem. Vatikan poseduje vrsto vplivnih rimskih bank in je soudeležen v Evropi, Severni in Južni Ameriki pri velikem številu gigantskih industrijskih firm, nekatere celo skoraj v celoti pripadajo Vatikanu, kot npr. Alitalia ali Fiat.

Cerkev je med drugim tudi največja posestnica zemljišč na zahodu! Nekaj primerov:

Nemčija: Z 8,25 milijardami km2 največja privatna posestnica zemljišč (ustreza polovici zvezne dežele Schleswig-Holstein, ali velikosti Bremna, Hamburga, Berlina in Muenchna skupaj).

Italija: nad 500.000 ha njivskih površin

Španija: ca. 20% vseh polj

Portugalska: ca. 20% vseh polj

Argentina: ca. 20% vseh polj

Anglija: ca. 100.000 ha

ZDA: nad 1.100.000 ha njivskih površin, travniki in gozdovi niso všteti

Z ozirom na ogromne posesti Vatikana ne moremo več govoriti le o nepremičninah, ampak že o mestih ali mestnih četrtih. Npr. Max Parisi je za časopis »La Padania« delal raziskavo o lastniških razmerjih v Rimu in je v svojem članku z dne 21.6.98 prišel do zaključka, da je zdaj že skoraj 1/3 vseh hiš v Rimu v lasti Vatikana – seveda to niso revne predmestne hiše, ampak palače v centru mesta.

Tudi prodaja blagoslovljenih pisem, titul, avdienc itd. še danes povečuje bogastvo cerkve!

Cenik Vatikana (leta 1990):

- DM 5.000,- za blagoslov z listino z osebnim papeževim podpisom

- DM 30.000,- za privatno avdienco s papežem, vključno video

- DM 50.000,- prispevek za častni doktorski naziv

- DM 120.000,- prispevek za orden (ordenska zvezda za veliki križ ordena sv. Gregorja)

- DM 300.000,- za baronski naziv

- DM 2.500.000,- za povzdignjenje v knežji stan

- DM 50.000,- za stroške procedure npr. velikonočne maše

- Od ca. 100.000,- evrov (povprečno ca. 250.000,-) stanejo tudi postopki za “svetnike”. Samo premožne družine ali ordenske skupnosti si lahko privoščijo tako drag postopek.  Samo od 464 proglasitev za svetnike (več kot v 400 letih poprej) zdajšnjega papeža je v blagajne Vatikana lahko steklo ca. 116.000.000,- evrov.

BOGASTVO VATIKANA izvira od:

SUPER BOGATI OD SUŽENJSTVA, TLAČANSTVA, BLAGOSLAVLJANJ & TITUL, TRGOVINE Z ODPUSTKI, ROPARSKIH UMOROV (recimo “pokristjanjevanje” Amerike s sto (100) milijonskimi žrtvami katoliških morilcev med Indijanci in tisoči ton naropanega zlata) , INKVIZICIJE IN SEŽIGANJA ČAROVNIC, PONAREJANJ LISTIN, PRIDOBIVANJA DEDIŠČINE NA NEPOŠTEN NAČIN, DESETINE,  PRODAJANJA FUNKCIJ (simonija), UMOROV, PROSTITUCIJE, DRŽAVNIH SUBVENCIJ in podobnih “STRANSKIH PRIHODKOV” – poleg seveda “uradnih” prostovoljnih prispevkov vernikov.

Danes se recimo več ne ve, da če ne bi vsi udeleženci inkvizicije dobro zaslužili od roparskih umorov drugovercev, bi se inkvizicija kmalu končala. Kajti številni ljudje, tudi knezi, so v svoji notrini čutili, da je papež s tem odredil nekaj hudičevskega. Kakor hitro so osumljenega krivoverstva pozvali in zaprli, so zasegli njegovo premoženje, še preden je sploh prišlo do procesa. Iz tega so jasno razvidni pravi razlogi za inkvizicijo. Pri roparskih umorih, predvsem žensk, sta nakraden denar in posest šla direktno ali po ovinkih v korist cerkvi. Sredstva od roparskih umorov čarovnic so uporabili npr. za novo izgradnjo gradu Majnskih nadškofov, za cerkvi v Grossmannsdorfu in Gerbrunnu.

Še posebej perverzno in okrutno, pa ne samo danes, deluje inkvizicijski cenik. Vsak prijem pri brutalnem mučenju in tudi hrano za mučitelje je morala plačati žrtev ali njeni svojci. Obstajal je cenik za vsa mučenja. Primer iz Darmstadt-a:

Živega razčetveriti: 15 kron

Pripraviti grmado, vreči pepel v tekočo vodo: 30 kron

Sežgati živo čarovnico: 14 kron

Osebo usmrtiti z mečem: 10 kron

Človeka obesiti: 18 kron

Telo natezati: 5 kron

Odrezati ušesa in nos: 5 kron

Vpeti v stojalo: 8 kron

En udarec s koničasto palico: 1 krona

Zategovanje vrvi pri vpenjanju v stojalo in obešanje uteži, namestitev žebljev v noge: 30 kron

Izgon iz kraja: 1 krona

Ta kleriški cinizem in pogoltnost presega celo grozovitost boljševiških revolucij.

Zanimivo je tudi zgodovinsko dejstvo, da je za financiranje vojne proti Turkom papež Sikstij IV. (1471-1484) v Rimu zgradil eleganten bordel za oba spola. Njegove kurtizane naj bi mu vsak teden plačale “julija” iz zlata, kar je letno zneslo 26.000 dukatov prihodka.

Za časa papeža Klemena VI. (1342-1352) so bile prostitutke tako številčne, da jih je papež Klemen obdavčil. Zgodovinar Joseph Mc Cabe je celo izbrskal listino, iz katere je razvidno, da so papeževi uradniki “kupili lep, nov, velik bordel od vdove nekega zdravnika. Listina pobožno beleži, da se je nakup izvršil “v imenu našega gospoda Jezusa Kristusa”.”

To je samo nekaj navedb virov katoliškega cerkvenega bogastva, več si lahko preberete na:

http://www.zrtve-cerkve.org/  

Po preučevanju zgodovine rimske kleriške totalitarne združbe lahko mirno zatrdimo, da je za Vatikan “ljudstvo – krava molznica”. Zato tudi sedanji papež Benedikt, bivši veliki inkvizitor Ratzinger, grozi laični Evropi s ponovno “evangelizacijo” (beri:katolizacijo s pomočjo novodobne inkvizicije, temelječe na eksorcistih, izganjalcih hudiča – ne, nisem narobe napisal), saj lahko katoliški kleriki le v Evropi nagrabijo velike količine denarja in imetja, Afrika in latinska Amerika sta prerevni, v severni Ameriki pa država cerkvam ne da nič, zaradi odškodnin severno ameriškim žrtvam katoliško-kleriških pedofilskih zločincev pa je že nekaj škofij razglasilo bankrot.

Na splošno je situacija danes v Sloveniji glede bogastva cerkve podobna kot drugje na Zahodu, s to razliko, da je slovenska izpostava Vatikana trenutno mogoče nekoliko manj bogata zaradi drugačnih zgodovinskih okoliščin. Z denacionalizacijo, s sesanjem države in njenega/našega davkoplačevalskega denarja, z ustanovitvijo gospodarske družbe pri mariborski nadškofiji, ipd. pa slovenski kleriki krepko dohitevajo svoje kolege na Zahodu.

Kljub zgodovinsko dokumentiranim in drugim dokazljivim dejstvom o KRVAVEM in IZKORIŠČEVALSKEM izvoru cerkvenega bogastva večina njihovih vernikov in drugih državljanov teh zadev ali ne pozna, ali pa “noče” poznati. Poleg odtisa cerkvene propagande v podzavest ljudi od prisilnega krsta dojenčkov in verouka naprej ter seveda učinkovanja podzavestnega strahu pred brutalno maščevalnostjo katoliških klerikov in njihovih pristašev deluje zavajajoče na naše dojemanje cerkve tudi notranja organiziranost vatikanske cerkve. Prebogati vrhovi te verske države (RKC z Vatikanom je subjekt mednarodnega prava, torej država – imajo recimo svoje državne veleposlanike po posameznih državah, imenujejo jih papeški nunciji) ne financirajo posameznih “vaških” župnikov. Ti so v glavnem odvisni od svojih vernikov in lastne iznajdljivosti, tako da se lahko zgodi, da je tudi na Zahodu kakšen far iz bolj zakotne fare bolj “povprečno” bogat. In je seveda v očeh ljudi celotna cerkev taka. Nekaj dodatne, ljudi zavajajoče, cerkvi koristne megle ustvari tudi njena “karitativna” dejavnost. Pri tem pa večina ljudi ne ve, da cerkev iz svojega ne da nič, saj kar Karitas razdeli, prej naberači – torej deluje kot neke vrste posrednik.

Borislav Kosi, Križevci pri Ljutomeru 

  • Share/Bookmark
 

Objavljeno v Ponedeljek, 30. Marec 2009 ob 22:40 in zapisano pod miks. Komentarjem lahko sledite preko RSS 2.0 vira. Lahko napišete komentar, ali jim sledite preko trackback s svoje strani.

1 komentar na “Nekaj virov velikanskega bogastva Rimskokatoliške cerkve”

#1

V Svetem Pismu piše:”Iz preobilja srca namreč govorijo usta.” Hudoben človek vidi v drugih samo tisto kar je slabo; dober človek pa v vsakem gleda tisto kar je dobro.

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !