Podobnost med katoliško in nacistično doktrino

Datum objave: 21.02.2009 ob 16:02
Kategorija: miks

Papež Benedikt XVI. je po srečanju z voditelji ameriških Židov dejal, da se zanikanje holokavsta, zlasti če ga zanika duhovščina, ne more tolerirati. V času holokavsta so se dogajali zločini proti človeštvu, je dejal papež.

 

Poglavar katoliške cerkve se s takšnimi izjavami skuša distancirati od nacizma, čeprav obstaja mnogo dokazov o povezovanju katoliške cerkve in Hitlerjevega nacizma. Celo njihovi principi delovanja so zelo podobni.

 

Podobnosti med katoliško in nacistično doktrino so prizadevno opisovali tudi teološki pisci, denimo jezuitski teolog Michaele Schmaus: “Zbornik Imperij in Cerkev naj pomaga dograjevati Tretji rajh, ki združuje nacionalsocialistično državo s katoliškim krščanstvom. Nacionalsocialistično gibanje predstavlja najbolj prodoren in množičen upor proti duhu 19. in 20. stoletja. Kompromis med katoliško vero in liberalizmom ni mogoč. Nič ni bolj tujega katolicizmu kot demokracija. Ponovno obujeni pomen absolutne avtoritete nam odpira pot do resničnega razumevanja avtoritete cerkve. Nacionalsocialistične zapovedi in zapovedi katoliške cerkve imajo isti cilj …” Med samo okupacijo pa je glavni urednik La Croixa, oče Merklen, zapisal: “To niso časi, ko bi svoboda lahko kaj pomenila.” Podobnih navedb bi lahko nanizali še na tisoče. Sicer pa, kaj ni ta prezir do vseh svoboščin v naravi samega vladarja Rima? Zelo enostavno je razumeti, zakaj sta se katoliška in nacistična doktrina tako dobro ujeli. Jezuita Michaela Schmausa, ki je to zvezo najbolje predstavil, je La Croix še deset let pozneje častil kot “največjega münchenskega teologa”, papež Pij XII. Pa ga je povzdignil v kardinala, princa cerkve.

 

‘Največji teolog’ Michael Schmaus pa ni bil niti malo osamljen. Gunter Buxbaum je že leta 1939 v francoski reviji Mercure de France pisal o nemškem zborniku Katolisch-Konservatives Erbgut in ga ocenil za eno najbolj nenavadnih knjig, kar so jih kdaj izdali v nemškem katoliškem tisku: “Ko prebiramo zbornik besedil ključnih nemških katoliških teoretikov, od Gorresa do Vogelsanga, smo lahko povsem prepričani, da je nacionalsocializem izšel neposredno iz katoliških idej.” Ko je pisal, se avtor verjetno še ni zavedal, kako zelo prav ima. Še natančnejši je bil Franz von Papen, ki je bil kot papežev skrivni komornik in glavni pobudnik zveze med Vatikanom in Berlinom vsekakor dobro obveščen človek: “Tretji rajh je prva svetovna sila, ki papeštvo ne le podpira, temveč tudi uresničuje njegova plemenita načela.” Rezultate uresničevanja teh plemenitih načel poznamo: 25 milijonov žrtev koncentracijskih taborišč – to je uradna številka, ki so jo objavili Združeni narodi.

 

“Hitler, Goebbels, Himmler in večina nacistične stare garde so bili katoliki,” piše Frederic Hoffet. “Zato ni naključje, da je bila nacionalsocialistična vlada najbolj katoliška oblast, kar jih je kdaj imela Nemčija. Ta sorodnost med nacionalsocializmom in katolicizmom je najbolj očitna, če natančno opazujemo propagandne prijeme in notranjo organizacijo stranke. Glede tega nam vse pove delo Josepha Goebbelsa. Vzgojili so ga v jezuitskem kolegiju in preden se je posvetil pisanju in politiki, je bil semeniščnik. Nauke njegovih učiteljev odraža vsaka vrstica, ki jo je kdaj napisal; ves čas poudarja pokornost in prezir do resnice. ‘Nekatere laži so potrebne kot kruh!’ je izjavljal v duhu moralnega relativizma, ki se ga je navzel iz spisov Ignacija Lojolskega, ustanovitelja Jezuitov.”

Vir: Jezuiti, Edmond Paris

 

Emilia Errath, Altfeld, Nemčija

  • Share/Bookmark
 

Objavljeno v Sobota, 21. Februar 2009 ob 16:02 in zapisano pod miks. Komentarjem lahko sledite preko RSS 2.0 vira. Lahko napišete komentar, ali jim sledite preko trackback s svoje strani.

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !