Strup obamamanije

Datum objave: 3.02.2009 ob 21:36
Kategorija: miks

ali o Obami in njegovi predsedniški prisegi na biblijo kot kršitvi laične Ustave ZDA!

Moram reči, da nisem ravno strokovnjak za ameriško državo, njeno Ustavo in na njej temelječo civilizacijo. Kolikor pa poznam te zadeve, pa se vsekakor moram strinjati z opažanjem nekaterih na spletu glede protislovnosti pri delu zaprisege »novega« ameriškega predsednika Baracka Obame. Za kaj gre? Predsednik države – konkretno ZDA – ki je po Ustavi popolnoma ločena od kakršnekoli verske skupnosti in to že od svojega nastanka naprej (še predobro so se evropski kolonizatorji severne Amerike spominjali grozljivih razsežnosti civilizacijskega opustošenja zaradi genocidno verskih katoliško-protestantskih vojn, ko so se raznorazni člani duhovniške kaste s pomočjo države na plečih ljudstev borili za prevlado) – torej predsednik po Ustavi strogo laične države med seboj enakopravnih verskih skupnosti zaprisega na biblijo in uporablja pri tem besednjak »krščanske« duhovniške kaste. To prakso imajo v ZDA tudi v pravosodnem sistemu. V javnem šolskem sistemu ZDA pa ne boste zasledili konfesionalnega verouka – ne v ZDA prevladujočega protestantskega , ne katoliškega, ne islamskega, ne kakršnegakoli drugega. Tudi se verske skupnosti v tej državi financirajo povsem same s strani vernikov, od države ne dobijo niti beliča. Ima pa ameriška vojska vojaške kurate – kdo jih plačuje, ne vem, najverjetneje država. Torej vlada tudi v na papirju po Ustavi laični ZDA zmeda, čeprav občutno manjša kot recimo v Evropi.

Zakaj torej ameriški predsedniki prisegajo na biblijo? Osebno vidim predvsem dva razloga: najprej najpomembnejši: večina Američanov je tako ali drugače biblijsko verna – in če hočeš priti na oblast, torej da te državljani »demokratično« izvolijo, moraš tudi ti biti vsaj javno »bibličen«. Drugi razlog izhaja direktno iz prvega: grozoviti »bog« protestantsko-katoliško-judovske biblije, oz. duhovniška kasta kot njegov izumitelj, je vesel načina, po katerem si ameriška in po njenem zgledu vsa ostala globalizirana kapitalska elita »pravilno« razlaga globoke biblijske »modrosti« in jih tudi udejanja v praksi: »Oko za oko, zob za zob!« »Zemljo in vse na njej sem ti dal, o človek, v preužitek. Dober tek!« »’Drugačni’ in ‘neubogljivi’ so čudni in avtomatski kandidati za kamenjanje!« – ipd. …….. Resnici na ljubo je treba reči, da so v bibliji puščeni celo zelo pozitivni vstavki, kot npr. 10 Božjih zapovedi/priporočil, Izaijeve prerokbe, Jezusov Govor na gori, ……. Toda zakaj vendar že tisočletja naveza duhovniške kaste z državnimi voditelji v praksi uresničuje le trdo, ljudomrzno jedro biblije, predvsem iz stare zaveze? Zakaj se ne le v zadnjih nekaj stoletjih moderne industrijske družbe, ampak že na tisočletja uničuje vse, kar je pozitivnega in se z neverjetno brezobzirno razdiralnostjo vojskuje proti Materi Zemlji in njenim kraljestvom narave? Naj zaenkrat omenim sledeči razlog: po mojem mišljenju zaradi prastare želje vseh egocentrikov: na eni strani je večina »revežev«, »slabičev«, ki so na svetu, kjer je Bog »mrtev«, »premagan«, samo zato, da kot sužnji služijo »meni«, egocentriku, najpopolnejšemu bitju in »centru« kozmosa ter meni podobni manjšini, ki je stopila na mesto »mrtvega« Boga. V Vatikanu že imajo enega, ki si že na stoletja pravi »sveti oče« in to naslavljanje pod grožnjo večnega prekletstva zahteva tudi od drugih – pa čeprav v njegovi sveti knjigi, bibliji, piše, da je svet samo Eden in Ta je v nebesih. Pri ustvarjanju bogataške elite, kateri služijo »navadni« ljudje, to je večina človeštva, pa ne gre v bistvu za nič drugega, kot za ustvarjanje dobaviteljev energije za »nas«, egocentrični cvet človeštva – pa naj bo to v obliki materialnih dobrin, ali kako drugače. Saj brez energije niti kihniti ne moremo, kajne? In če je edini resnični dobavitelj energije, Bog, »mrtev«, si pač moramo poiskati energijo drugje.

Obama, aktualni, komaj zapriseženi ameriški predsednik naj bi bil čisti čudodelnik, saj bo menda »odpravil« tako vojne kot globalno segrevanje. Izgleda, da je situacija na svetu po zaslugi katoliško-komunistične-pa še kakšne elite, z bolj ali manj prisilnim strinjanjem »navadnih« ljudi že tako daleč, nepripravljenost za resnične spremembe smeri plovbe svetovne ladje (če dobro pogledaš, piše na boku ladje-svet »Titanik«) pa tako nizka, da množično nasedamo črno magijskemu zaklinjanju političnih elit: »Obama, Obama, Obama, Obama, ……… – rešitev za vse, tudi za zobobol. Projekt »Obama« se je po osmih letih imperialnega divjanja Georga Busha moral zgoditi, saj bi drugače verjetno prišlo do resničnega upora širših dimenzij, začenši z duhovnim samospraševanjem o smislu bivanja – to pa se seveda ne sme zgoditi. Namesto neinstitucionalnega, nekonfesionalnega Kristusa in uresničevanja njegovega preprostega, a obenem genialnega nauka: »Kar ne želiš, da tebi kdo stori, tega tudi ti drugemu ne stori.« – ta nauk je ne samo po mojem mišljenju edina celovito učinkujoča rešitev, vladajoča elita ljudem ponuja Obamo, »čudodelnika«. V tem trenutku je vseeno, ali Obama iz mesa in krvi zavestno sodeluje pri manipulaciji, ali pa je samo spretno zapeljan in človek mogoče celo misli, da sodeluje pri nečem pozitivnem – glavno je, da zadeve tečejo za elito v pravo smer.

Nisem edini, ki ne vidi bistvenih razlik med ameriškimi demokrati in republikanci. Kot je rekel ameriški pisatelj Gore Vidal v nekem intervjuju v osemdesetih letih prejšnjega stoletja – v ZDA sta resnično samo dve politični stranki in to tisti, ki gredo na volitve ter tisti, ki ne gredo; demokrati in republikanci so oboji ena partija, partija lobistov ameriškega velekapitala, temelječega predvsem na vojaško-industrijskem kompleksu, centru ameriškega imperija. V čem se bo Obama razlikoval od Busha (vesel bom, če me bo prihodnost postavila na laž)? »Irake« in »Afganistane« bo Obama po potrebi bombardiral ravno tako kot Bush, samo ravnal bo bolj v rokavicah, manj arogantno. Svetovni mediji bodo po diktatu »mnenjskih voditeljev« najprej pripravili javnost na »nujnost« militaristične obrambe civilizacije, Obama pa bo z razliko od Busha najverjetneje počakal tudi na odobritev institucij OZN-a. Žegen Vatikana pa ameriški vodja protestantsko-katoliškega križarskega vojnega stroja že tako ima, saj je po katoliški doktrini vsaka vojna v korist širjenja vpliva katoliškega »boga« (beri: Vatikana in njegovih podrepnikov) »pravična«. Kdor ne verjame, naj si prebere katoliški uradni učbenik »Vera cerkve«. Tukaj so islamski »Allah je velik in edini« vojščaki neinovativni – samo bleda kopija militaristične ideologije rimske babilonske vlačuge.

Borislav Kosi, Križevci pri Ljutomeru

  • Share/Bookmark
 

Objavljeno v Torek, 3. Februar 2009 ob 21:36 in zapisano pod miks. Komentarjem lahko sledite preko RSS 2.0 vira. Lahko napišete komentar, ali jim sledite preko trackback s svoje strani.

2 komentarjev na “Strup obamamanije”

#1

Vaš citat,ki v resnici ni citat(citati morajo biti točno in dobesedno navedeni,obvezno pa moramo natančno in v skladu s cit.pravili označiti oz.navesti izvor!!!ali pa kršimo zakon o avtorskih pravicah…!:”Kar ne želiš,da tebi kdo stori,tega tudi ti drugemu ne stori” se v resnici glasi pravilno takole:”In kakor hočete,da bi ljudje storili vam,storite vi njim.”-Lk 6,31 ali pa:”Tako torej,kar hočete,da bi ljudje storili vam,tudi vi storite njim.”-Mt 7,12.

Kot vidimo,je razlika v tem,da se Gospodov nauk glasi v trdilni obliki in ne v nikalni kot pri vas in to je tudi bistveno:G.Jezus uči in zahteva od svojih učencev,da smo mi prvi,ki ljubimo in delamo dobro bližnjim!Prav za to gre:vi g.Borislav in vaši kolegi ves čas zahtevate,da kot prvi in najprej začnemo vam in vašim dobro delati drugi:papež,škofje,duhovniki,katoličani in še kdo,potem pa jih in nas boste-morda-nehali napadati in žaliti v svojih besedilih…če..če se že hočete sklicevati na Boga in Jezusa Kristusa,potem začnite ljubiti in delati dobro najprej vi!Samo takšen je Njegov nauk in zaradi tega je umrl na križu!in umira še danes….prav po tem spoznamo pravo, Kristusovo pot.

#2

Moram zapisati, da se tokrat večinoma strinjam z vami, Doris, predvsem z vašo osnovno mislijo, da moramo mi prvi začeti s početjem tega, kar želimo, da drugi naredijo nam. To je to. Če bi se katoliška cerkev in druge njej podobne, zgodovinsko neovrgljivo dokazano ljudomrzne cerkve – predvsem Rimskokatoliška cerkev je vtelešala in še vteleša (čeprav danes bolj v rokavicah) praktično vse zlo, kar si ga je sprijeni, egomanski človekov jaz lahko izmislil – torej, če bi se cerkve v praksi držale zgoraj navedene Jezusove misli, bi bilo na svetu bistveno, bistveno bolje. Tako pa je videti, da so ravno imperiji, zgrajeni tudi s pomočjo ideologij duhovniških kast, na čelu s katoliško, bistveni del problema. Jezus Kristus, knez miru in ljubezni do sovražnikov, ne samo po mojem prepričanju z vsem tem res nima nič.

Sedaj, če zapišem, da so recimo katolik in ljubljenec dveh papežev A. Hitler in njegovi krivi za smrt milijonov ljudi in to z nekaj argumenti – kolikor pač dovoljuje forma javnega pisma oz. bloga – tudi potrdim, je to po vaše kršenje človekovih pravic g. Hitlerja in neupravičeno napadanje in žaljenje nacionalsocializma? Ali je konkretno dokazovanje brez obsojanja, zgolj dejstva o zločinih npr. komunistov, kogarkoli, ravno tako prezira vredno, saj dokazovalec menda moti “harmonično idilo”?

Na tem blogu, pa še kje, skušamo jaz in moji kolegi početi ravno to: z argumenti, brez obsojanja pokazati na ljudomrznost in zločinskost “krščanskih” cerkva, še posebej pri nas še vedno prevladujoče katoliške, kar je še danes presenečujoče za marsikoga zelo stresno. Ljudje se pač na podlagi grozljivih zgodovinskih izkušenj preprosto bojijo maščevalnosti rimskih farjev, če bi se trudili reči bobu bob. Tudi zato raje sadijo “harmonične rožice” in napadajo vsakega, ki bi si upal kaj več.

Po mojem razumevanju zadeve bi se Kristus, če bi se pojavil danes, namesto pred 2000 leti, spravil nad sedanje naslednike hebrejske tempeljske duhovščine in zlorabljevalce vere v enega Boga, to je katoliško-pravoslavno-luteranske farje. Sem prepričan, da bi se Kristus brezkompromisno, toda brez obsojanja, še bolj direktno kot antične lastnike “pobeljenih grobov”, to je pismouke in farizeje, lotil današnjih “nezmotljivih usmerjevalcev zemeljske oble” v Vatikanu.

Doris, bi ga označila za nestrpnega, zmedo ustvarjajočega?

Za konec: trdilna, nikalna, vprašalna, ….. oblika zapisa neke misli, a ni to vseeno? A ni najvažnejše uresničevanje vsebine te misli v praksi, v vsakdanu?

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !