Sprememba zakona o ravnanju z GENSKO spremenjenimi organizmi

Datum objave: 18.11.2008 ob 10:55
Kategorija: miks

Predlog za spremembo Zakona o ravnanju z

gensko spremenjenimi organizmi

V Sloveniji problematiko ravnanj z gensko spremenjenimi organizmi ureja tudi Zakon o ravnanju z

gensko spremenjenimi organizmi (ZRGOSO-UPB1). Ta zakon določa ukrepe za preprečevanje in

zmanjševanje možnih škodljivih vplivov na okolje, zlasti glede ohranjanja biotske raznovrstnosti, in na zdravje ljudi, do katerih bi lahko prišlo pri delu z gensko spremenjenimi organizmi (GSO).

Dejstvo je, da je uporaba GSO v vseh oblikah oz. v vseh situacijah zelo nevarna. To izhaja tudi iz samega zakona, ki vsebuje celo paleto raznih ukrepov, ki naj bi preprečili škodljive posledice na okolje in ljudi. Že sama načela zakona (načela previdnosti, bioetike, odgovornosti, načelo povzročitelj plača in druga) dokazujejo, da je delo z gensko spremenjenimi organizmi zelo nevarno in da se tega zelo jasno zaveda tudi država oz. v njenem imenu zakonodajalec, ki je sprejel ZRGOSO. Seveda ni zelo nevarna samo uporaba, v bistvu je zelo nevarno tudi že samo ustvarjanje gensko spremenjenih organizmov. Tveganje, da pride pri GSO do hudih negativnih posledic pri človeku in naravi, je zelo veliko. Sicer pa je do mnogo teh škodljivih posledic pravzaprav že prišlo. Več o tem v nadaljevanju. V nadaljevanju več tudi o tem, o čemer se sploh ne govori, in to je, kako lahko GSO vplivajo na duševnost človeka. Vplivi na duševnost človeka so namreč lahko zelo prefinjeni in lahko služijo ustvarjanju »novega« človeka, človeka, ki bo izgubil svoja čustva in vest ter bo postal robot, ki bo slepo izpolnjeval ukaze svojega gospodarja.

Gensko spremenjeni organizmi so huda grožnja človeštvu in naravi. Proizvodnja in uporaba GSO krši mnoge določbe slovenske ustave, npr. člene 17, 34, 35 in 72. Gre za kršitev temeljnih določb kot so pravica do osebnega dostojanstva, varnosti, nedotakljivosti človekove fizične in duševne celovitosti, nedotakljivosti njegovega življenja in seveda pravice do zdravega življenjskega okolja.

GSO so v korist samo velikim multinacionalkam, saj jim prinašajo neverjetne dobičke. Ljudem GSO v ne prinašajo pozitivnih učinkov, čeprav mnogi to trdijo. Če so pozitivni učinki, so ti samo navidezni, kajti resnično dejansko stanje se že kaže, še bolj pa se bo pokazalo kasneje. Veliko število ljudi je že umrlo zaradi takšnih ali drugačnih posledic GSO, mnogo ljudi je bolnih, veliko zelo negativnih posledic pa šele bo nastopilo.

Zato je potrebno preprečiti ustvarjanje in uporabo gensko spremenjenih organizmov. Država je namreč dolžna zagotoviti spoštovanje ustavnih pravic ljudi, predvsem pravico do varnost ljudi (34. člen) in nedotakljivosti duševne celovitosti (35. člen). Gensko spremenjeni organizmi pa kršijo, generalno gledano, kot že navedeno, tudi obe omenjeni ustavni pravici.

Zakon o ravnanju z gensko spremenjenimi organizmi je zato potrebno spremeniti in zelo poenostaviti. V zakonu mora biti določeno, da v Sloveniji ni dovoljeno ustvarjanje gensko spremenjenih organizmov, niti kakršen koli promet z njimi, vključno z uvozom v Slovenijo in tranzitom preko Slovenije, v čisti obliki ali pa kot del drugega izdelka. Predpisati je potrebno tudi hude sankcije za kršitev zakona. Seveda je potrebno spremeniti tudi naslov zakona, ki naj se glasi: Zakon o popolni prepovedi obstoja gensko spremenjenih organizmov in prometa z njimi. Če to ni mogoče, pa je potrebno zelo zaostriti pogoje za ustvarjanje in uporabo GSO.

Vladi RS tako predlagamo, da pripravi ustrezne spremembe ZRGOSO-UPB1 in jih posreduje v sprejem Državnemu zboru.

Podrobnejša obrazložitev sledi v nadaljevanju.

Obrazložitev:

1. Gensko spremenjeni organizmi so že nekaj časa na mnogih področjih tako ali drugače del človekovega življenja. Nahajajo se v hrani, krmi za živali, v naravi, nekatere rastline in živali so gensko spremenjene in podobno. Gensko spremenjeni so že krompir, koruza, soja, paradižnik, oljna repica in še mnoge druge rastline, mnoge vrste rib ter drugih živali. Gensko spremenjene so tudi že mnoge višje oz. visoko razvite živali. Transgene rastline in živali so že lep čas del našega vsakdana. Živila ali krma, ki vsebujeta več kot 0,9 % gensko spremenjenih organizmov morata imeti ustrezno oznako na embalaži. Mimogrede: bi kupili živilo z napisom »gensko izboljšano«. Če ne, potem veste, zakaj manjka.

2. GSO so živi organizmi, v katerih je DNK spremenjen s pomočjo genske tehnologije ali genskega inženiringa in ne po naravni poti s križanjem ali z naravno rekombinacijo genov. Gre za izrecno človekovo poseganje v gene oz. genski material živih bitij. V genih so dedne informacije bitja. V človeški celici je kakšnih 100.000 genov, ki vsebujejo informacije, ki so potrebne za regulacijo življenjskih procesov človeka oz. drugega živega bitja. Če pride do spremembe genov, se spremenijo tudi življenjski procesi, ki jih usmerjajo geni. Če so te spremembe storjene samovoljno oz. naredi to človek, je mogoče govoriti o genski manipulaciji. Vsak gen ima določeno funkcijo. Geni vsebujejo navodila za produkcijo beljakovin. Te v telesu izvajajo navodila, ki izhajajo iz genov in ne usmerjajo samo procesov presnove in drugih telesnih funkcij, temveč usmerjajo oz. vplivajo tudi na čustveno življenje ljudi oz. drugih živih bitij. Genom je zelo kompleksno omrežje, v katerem obstaja polno zvez in učinkov, ki jih človek ne more predvideti. Osnovna enota genoma oz. dednosti je gen, del molekule DNA, ki nosi zapis za eno beljakovino. Geni ukazujejo, beljakovine realizirajo. Genska tehnologija oz. inženiring pomeni, da se vsadi tuj gen v organizem, da bi proizvedel nekaj oz. beljakovino, kar sam organizem po svojem dednem zapisu ne bi v tem času naredil. Lahko se vzame gen iz genoma, kar ima za posledico, da se nekaj ne proizvede, kar bi se moralo in podobno. Lahko se več genov kombinira in pride do tvorbe raznih spojin, ki sploh niso del celičnega genetskega potenciala. Geni se lahko prenašajo iz ene vrste na drugo, z gensko manipulacijo bi se lahko ustvarilo celo novo bitje. Ni rečeno, da že ni.

3. Mnoge države, proizvajalke GSO, mnogi znanstveniki in drugi zagotavljajo, da so gensko spremenjeni organizmi oz. genska tehnologija varni. Mnogo pa je tudi nasprotnih glasov, ki trdijo, da so GSO nepredstavljiva nevarnost za ljudi, živali, rastline oz. celotno naravo in družbo.

4. Zakon o ravnanju z gensko spremenjenimi organizmi spada med zelo »represivne« zakone, saj ima izjemno veliko obvezujočih norm za svoje naslovnike. Že v načelih zakona se nahajajo določbe kot npr. načelo previdnosti, povzročitelj plača, odgovornosti, načelo postopnosti, načelo obveznega subsidiarnega ukrepanja in podobno, iz katerih je jasno razvidno, da ureja nekaj, kar je zelo sporno in nevarno. Tudi dejstvo, da zakon predvideva kar 4 varnostne razrede glede tveganja pri delu z GSO v zaprtem prostoru, da mora tisti, ki hoče namerno dati GSO v okolje, imeti dovoljenje oz. soglasje kar dveh ministrstev in da mora tisti, ki prvič da na trg izdelek z GSO ali kot GSO imeti dovoljenje oz. soglasje kar treh ministrstev, dokazuje, da so gensko spremenjeni organizmi izjemno nevarni že sami po sebi. To dokazuje, da se tega zelo dobro zaveda tudi sama država, torej Republika Slovenija. Sicer ni jasno, zakaj bi bili potrebni takšni previdnostni ukrepi. Tudi dejstvo, da obstaja kar nekaj komisij in odborov na ravni državi, ki jih imenuje oz. ustanovi vlada RS in ki se ukvarjajo z GSO, kaže na to je genski inženiring izjemno nevarna zadeva. Za jabolka država nima nekih odborov ali varnostnih razredov, tudi ni predpisano, da bi moral imeti soglasje več ministrstev za to, da bi gojil jabolke ali jih dajal v promet.

5. Mnogi znanstveniki, civilna družba in drugi svarijo pred gensko tehnologijo. Razlogi so tudi naslednji:

· genske tehnologije nihče ne pozna dobro in se ne ve, kakšne so lahko dolgoročne posledice

· GSO se vsiljujejo ljudem, čeprav je večina proti, v EU okoli 70 %

· GSO vodi do patentiranja rastlin in živali, kar je nesprejemljivo

· pride lahko do nepredvidenih dogodkov, saj npr. pri rastlinah na razmnoževanje vpliva veliko dejavnikov (veter, voda, ptiči, žuželke, …), ki jih ni mogoče nadzorovati

· GSO porabijo več vode kot klasične rastline, količina pridelka je manjša kot pri klasičnih rastlinah, uporaba pesticidov pa se je povečala, saj so se GSO rastline prilagodile klasičnim pesticidom (Mojca Gabrovšek, Mladina, 28.3.2008, intervju Za Slovenijo sploh ne vidim koristi)

· večino raziskav o ustreznosti in neškodljivosti GSO opravijo producenti, torej multinacionalke, zaradi česar raziskave ne morejo biti objektivne, saj je od izsledkov raziskav odvisen njihov dobiček, torej obstoj in življenje

· ne obstajajo dolgoročne znanstvene raziskave, ki bi dokazovale varnost gensko spremenjene hrane oz. drugih GSO

· malo je neodvisnih raziskav o GSO, mnoge o teh pa pokažejo drugačne rezultate kot tiste od multinacionalk

· vse več je raziskav, ki kažejo na to, da deli gensko spremenjenih verig dedne snovi lahko prehajajo v kri, limfo in embrio (Werner Müller, Več, 5.11.2004, članek Sadeži izgubljenega raja)

· dovoljenja o prodaji GSO živil ne temeljijo na dokazih o neškodljivosti, temveč na odsotnosti dokazov o neškodljivosti (Werner Müller, Več, 5.11.2004, članek Sadeži izgubljenega raja)

· škodljivost GSO ni mogoče ugotoviti s poskusi, ki trajajo kratek čas (npr. 100, 200 dni, …)

· GSO proizvajajo multinacionalke, ki so ustanovljene za ustvarjanje dobička in je zato proizvodnja GSO namenjena izključno pridobivanju dobička, varnost in korist drugih nista pomembna, vse po načelu: iti preko trupel – v Indiji je v zvezi z GSO v zadnjih 15 letih storilo samomor več sto tisoč kmetov

· multinacionalke, ki proizvajajo GSO se povezujejo s farmacevtsko industrijo, kar jim daje še večjo moč

· GSO ogrožajo biodiverziteto oz. pestrost nekaterih vrst

· genska sprememba lahko oživi latentne viruse

· transgena DNK je zasnovana tako, da vdira v genome, pri čemer s svojimi umetnimi promotorji lahko povzroči nastanek rakastih obolenj

· GSO poljščine, ki so odporne na določen herbicid, povečujejo njegovo porabo oz. ki so odporne na insekticidno delovanje, sprožajo odpornost škodljivcev

· umetni geni in genski izdelki so evolucijski tujki, zaradi česar so možni toksični učinki pri človeku in živalih. Če jih telo zazna kot tujek, lahko pride do motenj v delovanju imunskega sistema

· število alergij se je v desetih letih proizvodnje transgenih rastlin podvojilo

· zavarovalnice nočejo zavarovati posevkov z gensko spremenjenimi rastlinami zaradi prevelikih tveganj

·

6. Prof. dr. Marjan Jošt z univerze v Zagrebu pravi, da imamo že dovolj dokazov, da genski inženiring nima trdnih znanstvenih temeljev in da ne izpolnjuje obljub: je le sredstvo majhnega števila močnih korporacij, ki želijo doseči nadzor nad proizvodnjo hrane. To ni vprašanje napredka in znanosti, je le strategija, kako nadzirati svet (Mag, 18.6.2008, članek Proti gensko spremenjenim organizmom).

7. Če bi bila država resna in bi v resnici želela zaščititi ljudi in naravo, bi že samo ti pomisleki v skladu z načelom previdnosti pripeljali od prepovedi genskega inženiringa oz. GSO, kajti tveganja za škodljive vplive na okolje in ljudi so izjemno velika, nenazadnje so se mnogi ti negativni vplivi oz. posledice že pokazale. Sicer pa je previdnostno načelo je v ZRGSO definirano takole: Delo z GSO v zaprtem sistemu, namerno sproščanje GSO v okolje in dajanje izdelkov na trg so dovoljeni le, če ob upoštevanju stanja znanosti in tehnike ter zagotavljanju varnostnih ukrepov ni pričakovati možnih neposrednih ali posrednih, takojšnjih ali poznejših ali dolgoročno kumulativnih škodljivih vplivov na okolje in zdravje ljudi (načelo previdnosti). EU parlament pravi, da je pravica do previdnostnega načela centralni politični vidik EU. Eksperti EU govore, da so snovi nevarne, dokler ni dokazano, da niso. Jasno je, da mora to veljati tudi za GSO.

8. GSO je potrebno smatrati v osnovi kot zelo nevarno »snov«. Zato je v skladu z načelom previdnosti potrebno, da tisti, ki želi dati v promet ali ustvariti GSO oz. GSO izdelek dokazati, da je ta varen in neškodljiv. To je potrebno dokazati z dolgoročnimi študijami, npr. 20 ali še več letnimi, ki jih mora financirati producent GSO. Seveda te študije oz. raziskave ne smejo potekati na živalih, saj slovenska ustava ne dopušča mučenja živali (72. člen), niti s poskusi na rastlinah, saj je vsakdo dolžan ohranjati naravno bogastvo oz. biotsko raznovrstnost (Zakon o ohranjanju narave), poskusi na rastlinah pa to krnijo. Takšne raziskave mora preveriti neodvisen državni organ na stroške producenta GSO in tudi to z dolgoročnimi raziskavami. Dokler teh ni, v Sloveniji ne sme biti nikakršnih GSO, kajti potrebno se je zavedati, da GSO spreminjajo naravno stanje. Razen tega pa GSO sploh niso nujni za življenje ljudi, niti s prehranskega vidika, niti s kakšnega drugega. Tudi če bi se izkazalo, da so GSO popolnoma varni, kar sploh ni realno, bi moralo biti sprejeti načelo, da producenti GSO in njihova vodstva s svojim celotnim, tudi osebnim, premoženjem jamčijo za eventualno škodo, ki bi jo povzročila uporaba GSO. Jasno je, da mora producent GSO v svojih študijah dokazati tudi, da GSO nima nikakršnega vpliva na duševnost ljudi. Vse to je v skladu tudi z načelom bioetike, kot enim temeljnih načel zakona, ki določa, da je pri odločitvah, povezanih z ravnanjem z GSO, in pri ravnanju samem treba upoštevati poleg dobrobiti za človeka tudi dobrobit vseh drugih živih organizmov in življenjskih združb ter integriteto in ranljivost človeka, vseh drugih živih organizmov in okolja kot celote (3. člena zakona).

9. Omenjeno načelo bioetike, ki določa, da je potrebno pri ravnanju z GSO in pri ravnanju samem upoštevati poleg dobrobiti za človeka tudi dobrobit vseh drugih živih organizmov in življenjskih združb ter integriteto in ranljivost človeka, vseh drugih živih organizmov in okolja kot celote, velja seveda tudi za sam gensko spremenjen organizem. To pomeni, da v Sloveniji nikdar ni mogoče uporabljati, proizvajati, dati v promet GSO, saj se pri organizmu, ki je gensko spremenjen, krši njegova dobrobit glede na to, da se ga umetno spremeni, kar pomeni za ta organizem nekaj slabega, nekaj, kar je v nasprotju z naravnimi procesi, ki so zapisani v njegovem dednem oz. gradbenem načrtu. To tudi pomeni, da se narava ne ohranja, temveč da se umetno spreminja, kar pa je v nasprotju z ustavo oz. drugimi predpisi, kot je že bilo navedeno. V bistvu gre za nasilen poseg v naravne procese v tistem organizmu, ki naj bi bil gensko spremenjen – tudi ta je varovan z načelom bioetike.

10. Kot je Francija v februarju 2008 prepovedala komercialno gojenje gensko spremenjene koruze MON810, tako bi lahko Slovenija na podlagi previdnostnega načela prepovedala celoten sistem GSO. Nekateri trdijo, da Slovenija kot članica EU ne more uvesti popolne prepovedi GSO, vendar temu ni tako, kajti skrb za zdravje ljudi, h kateri je zavezana država, je eden ustavnih temeljev načela pravne države ter ni in ne more biti del prostega pretoka blaga, storitev in kapitala. Na EU ni mogla biti prenesena skrb za zdravje ljudi, seveda tudi ne skrb za okolje in naravo. Vse to spada npr. v človekovo pravico do najvišje možne ravni zdravja, ki jo priznava tudi slovenska zakonodaja. Evropska agencija za varno hrano EFSA niti v enem primeru ni naročila ali opravila raziskav o varnosti GSO (Meta Vrhunc, Mag, 18.6.2008, članek Proti gensko spremenjenim organizmom). To je še dodaten dokaz, da mora za varnost hrane oz. ljudi poskrbeti Slovenija in ne EU.

11. »Če vemo, da so iste korporacije, ki danes gensko spremenjene rastline promovirajo kot boljše in varne, pred leti dajale na trg pesticide, ki so danes celo prepovedani, moramo o njihovi dobronamernosti vsekakor podvomiti. Zdaj pa naj jim zaupamo preskuse z gensko spremenjeno hrano?! Družba mora razviti mehanizme, s katerimi ne bo nasedala nekomu, ki ima izključno komercialne interese« (Anamarija Slabe, Mladina, 28.7.2007, intervju Pri gensko spremenjenih organizmih gre za etično vprašanje).

12. Genska tehnologija pa ne ogroža samo telesne oz. »materialne« celovitosti človeka in narave, temveč je velika grožnja tudi za človekovo duševnost. O tem v javnosti ni slišati. V nadaljevanju o tem bolj podrobno.

13. Genska manipulacija oz. genski inženiring omogoča posege v človekovo duševnost. S hrano ali kako drugače lahko pridejo v človekov dedni material tuji delci genov oz. geni, ki lahko spremenijo človekove možgane oz. v njem shranjene programe. Znano je, da čustveno življenje usmerjajo nevropeptidi, ki so beljakovinska telesca. Nevropeptidi uravnavajo tudi vedenje v spolnosti in pri jedi. Če se spremeni sestava DNK oz. geni, se spremeni tudi proizvodnja beljakovinskih telesc. Če se pri takšni manipulaciji spremenijo tudi nevropeptidi, ki vplivajo na človeške možgane, se substance, ki urejajo čustveno življenje ljudi, ne tvorijo več pravilno. Pride lahko do blokade čustvenega življenja. Duševno življenje človeka se spremeni. Njegovo ravnanje se lahko spremeni.

14. Kaj pomeni predhodno omenjena blokada čustvenega življenja? To lahko pomeni, da pri človeku odpadejo zadržki pred uničevanjem ali ubijanjem živih bitij. Gensko manipuliran človek brez zadržkov kot robot ubija živali ali ljudi, jih muči in drugače zlorablja življenje. Brez da bi sploh kaj pomislil, brez da bi vklopil svojo vest in etiko, izvaja ukaze nadrejenih. Gluh je za vsa trpeča bitja, nima usmiljenja do svojih bližnjih, živali so mu stroji in stvari in podobno. Nima več čustev in občutkov, deluje kot robot, kot bitje brez vesti. Etika mu je »španska vas«. Ker so zaznave in vest blokirane, še naprej krši etiko in povzroča zlo, na da bi imel občutek, da je karkoli narobe. S tem se vse bolj obremenjuje, nenazadnje lahko krši tudi mnoge predpise, ne samo etična načela.

15. Ali se kdo še spomni Lynndie England, ki je bila zaradi mučenja zapornikov v iraškem zaporu Abu Graibu leta 2004 obsojena na zaporno kazen. Čeprav je mučila ljudi, tega še danes ne obžaluje. Dejala je tudi, da se ji noben zapornik ni zasmilil in da je samo ubogala ukaze nadrejenih (Delo, 27.3.2008, članek Obraz ameriške vojne v Iraku). Ali niso pri omenjeni ameriški vojakinji očitno podani znaki čustvene blokade? Mogoče je to posledica genske manipulacije, kot je bila opisana zgoraj. Znano namreč je, da so v ZDA varnostni ukrepi v zvezi z GSO bistveno bolj ohlapni kot v EU. Seveda so takšni vojaki pravi balzam za vojaške poveljnike, saj slepo izpolnjujejo vse ukaze, ne glede na svojo vest, vendar pa so za družbo izjemno nevarni, saj so lahko »producenti zla«.

16. Kristjan, ki mora slediti Ne ubijaj, se lahko preko GSO prelevi v satanista, ki na veliko ubija – ubijanje je namreč lastnost satanskega. In če se pogleda po svetu, se vidi, da so tako imenovani kristjani ubili največ ljudi in živali. Ali je to posledica GSO ali česa drugega, se bo še videlo.

17. Kako bo ravnal politik, ki zaradi GSO doživel blokado čustev? Vest oz. etika v njemu ne bosta več aktivna. Kakšne zakone bo takšen politik predlagal? In če je »celoten parlament gensko zmanipuliran«, kakšne zakone bo sprejemal? Že sedaj so nekateri zakoni izjemno krvavi, saj omogočajo morjenje živih bitij. In to celo v serijah. Kaj še le bo? Gensko zmanipuliran predsednik vlada ali države? Ali bo imel kakšno verodostojnost? Kakšna bodo njegova dejanja, če ne bo več ločil med dobrim in zlom?

18. Mnogo ljudi verjame v dušo kot nekaj duhovnega, kot nekaj, kar je bilo pred človekovim telesom in obstaja tudi po človekovi smrti. Mnogi menijo, da duša ni »nekaj skupaj povezane kemije«, temveč mnogo več. Mnoge religije temeljijo na duši in večkratnem rojstvu duše oz. reinkarnaciji. Proti reinkarnaciji in nauku o večkratnem življenju je npr. katoliška cerkev, ki je nauk o reinkarnaciji izbrisala iz svojega nauka v začetku prvega tisočletja po Kristusu. Vse tiste, ki verujejo v reinkarnacijo, je preklela in poslala v večni pekel, kjer naj bi trpeli večne muke. S takšnim naukom katoliška cerkev nasprotuje 35. členu slovenske ustave, ki priznava dušo človeka in posredno tudi reinkarnacijo, kot bo obrazloženo v nadaljevanju.

19. Slovenska ustava v 35. členu zagotavlja nedotakljivost človekove telesne in duševne celovitosti. Ustava torej priznava dušo in varuje njeno nedotakljivost. Priznava tudi reinkarnacijo. Ker ustava duše ne definira, pomeni, da priznava vsakemu človeku njegovo lastno definicijo duše, tudi če ta veruje v dušo kot nekaj »onstranskega«. Kajti tudi v tem pogledu mora ustava oz. država uporabiti ustavno načelo enakosti in priznati definicije duše, kot jo imajo posamezni ljudje ali religije. Seveda mora takšno definicijo duše tudi varovati v smislu nedotakljivosti duše po 35. členu ustave kot tudi po 34. člena v okviru pravice človeka do osebnega dostojanstva in varnosti.

20. Mnogi ljudje v okviru osebne definicije duše, ki jo, kot že omenjeno, ustava priznava in varuje, veruje v to, da so ravno čustva in občutki oz. vest most do Boga v njegovi notranjosti. Če je ta most, torej čustva in občutki, blokiran, človek nima več dostopa do Boga. Če človek ne more več zaznati svojih čustev in občutkov, ne more več čutiti samega sebe oz. se spoznati. Ne more spoznati svojih napak, jih odpraviti, se pokesati, obžalovati, odpustiti, povrniti škode, ki jo je povzročil. Človek svojih dejanj, besed, misli, … ne more več primerjati npr. z Desetimi božjimi zapovedmi in Govorom na gori. Greši še naprej in krši Božje zakone, ne da bi imel občutek, da greši. Ne more priti več do vzrokov svojega napačnega ravnanja, ki ležijo v njegovi duši. S tem svojo dušo vse bolj obremenjuje in si nalaga težko karmo. Mnogim ljudem je omenjeno pojmovanje temelj njihovega življenja in se po njem tudi ravnajo. Država mora takšno verovanje ljudi zaščiti v smislu 34. in 35. člena ustave.

21. Država mora prej omenjeno verovanje oz. mišljenje ljudi, in seveda tudi njihovo ravnanje, zaščiti še smislu 41. člena ustave, ki govori o svobodi vesti, saj je pri mnogih pojem duše neločljivo povezan s svobodo vesti. Svoboda vesti je ena najpomembnejših ustavnih kategorij oz. pravic in je po 16. členu ustave zaradi te pomembnosti ni mogoče omejiti ali razveljaviti niti v vojnem ali izrednem času. To pa pomeni, da je ni mogoče omejiti ali razveljaviti oz. kakorkoli ogroziti niti z gensko spremenjenimi organizmi ali genskim inženiringom. To je tudi v skladu z temeljnim načelom, ki izhaja tudi iz 2. člena ustave, to je načelom »nikomur škodovati«.

22. V prejšnjih točkah omenjeno čustveno blokado lahko povzroči genska manipulacija. Do nje lahko pride hote, kot posledica namernega delovanja nekoga ali pa kot posledica genskih sprememb, ki so služila nekemu drugemu cilju. Kot že navedeno, s spremembo nevropeptidov, kar je lahko posledica tujih genov, pride do tega, da se substance, ki uravnavajo človekovo čustveno oz. duševno življenje, tvorijo nepravilno. Posledica tega pa je, kot že navedeno, čustvena blokada in s tem hud poseg v duševno celovitost, ki jo varuje ustava v 35. členu. Omenjena ustavna določba varuje tudi že omenjene povezave med čustvi, dušo, krogotokom očiščevanja, etiko ravnanja ljudi in podobno. Genske manipulacije so torej v nasprotju z ustavo, saj ogrožajo oz. krnijo nedotakljivost duševne in telesne celovitost. Genski inženiring je poseg v same temelje življenja. In ta poseg ne temelji na svobodni odločitvi prizadetega.

23. Genske manipulacije, kot so bile opisane predhodno, lahko spremenijo programe, ki so v možganih človeka. Lahko pride do spremembe osebnosti. Človek ne ve več, kaj je dobro in zlo. Deluje kot robot in izvaja ukaze nadrejenih, ne da bi jih sploh presodil v luči moralno-etičnih načel. Vedno več je ljudi, ki delujejo kot robot in so brez vesti. Naključno, kot posledica genske tehnologije ali česa drugega?

24. Genska tehnologija je lahko zelo prefinjen poseg v človekovo svobodno voljo. Bistvo svobodne volje je, kot je bilo zgoraj že obširno razloženo, ravno to, da človek prepozna dobro in zlo ter se lahko odloči? Če ima blokado čustev oz. duše in s tem spremenjene programe ravnanja v možganih, potem postane robot, ki ne ve več kaj je dobro in zlo. Nima več možnosti odločitve. Izgubil je svojo svobodno voljo. Ali ni cilj genskih manipulacij mogoče ravno to? Da človek izgubi svobodno voljo, da izgubi vest in da postane brezvesten robot, ki bo uničeval, ubijaj in brez pomislekov uresničeval povelja nadrejenih, ne samo vojaških, temveč tudi drugih, npr. politikov raznih sort, ki zagovarjajo ubijanje živali, uničevanje okolja in podobno. Da postane Frankenstein? Ki bo užival Frankeinsteinovo hrano? In se zdravil z Frankeinsteinovimi zdravili. Znana je afera s Frankeinsteinovim krompirjem z leta 1999.

25. »Kot s kakšno zloženko lahko z vstavitvijo majhnih in velikih elementov DNK spreminjamo živa bitja«, je že pred mnogimi leti zapisal prof. Hans-Günter Gassen v svoji knjigi Genska tehnologija. In to se sedaj na veliko že dogaja. Tipičen primer: Znanstveniki so z gensko spremembo ustvarili miš z izjemnimi fizičnimi zmogljivostmi: miš lahko šest ur sprinta brez premora, poje dvakrat več in je dvakrat lažja od naravnih miši, zelo hitro se razmnožuje, je pa tudi zelo agresivna (Slovenske novice, 3.11.2007, članek Gensko spremenjeni ameriški supermišek).

26. Ena izmed vodilnih svetovnih znanstvenic, ki zelo dobro pozna razmere v genskem inženiringu dr. Mae-Wan Ho je zapisala: »Vse bolj je kazalo, da se bodo sanje GI o GS poljščinah spremenile v nočno moro. Lahkoverno sem verjela, da se bo vse uredilo, če bodo javnost, poslovni svet in politika obveščeni o nevarnostih GSO in tveganjih, ki jih prinaša, ter da se bom lahko vrnila k svojim laboratorijskim raziskavam. Takrat pa sem šele spoznala pravi obraz GI. S tem ne mislim samo na znanost, na kateri temelji GI, ki je že sam po sebi zlonameren, temveč mislim tudi na gensko spremenjeno znanost, ki se je spremenila do obisti, da bi z zavajanjem javnosti, poslovnega sveta in politike prinašala dobiček biotehnološkim korporacijam.«

27. Genska tehnika je bistveno nevarnejša kot atomska energija ali kemično onesnaževanje. Nihče ne ve, kaj se bo čez 10 ali 20 let zgodilo v človeku, ki sedaj uživa meso gensko spremenjenih živali. Nihče tudi ne, kaj se bo zgodilo s človekom, ki uživa gensko spremenjen paradižnik ali sojo. Kako bodo ti spremenjeni geni vplivali na tvorbo nevropeptidov v njegovih možganih, se tudi ne ve. Če mu bodo spremenili čustveni svet, se tudi ne ve, kako bo reagiral. Ali bo šel in vzel puško in pobil ljudi, kot je to sedaj vedno več primerov. Nihče ne ve, kakšne bodo posledice gensko manipuliranih rastlin in živali na okolje in človeka. Geni se prenašajo tudi po zraku in vodi ter jih zato ni mogoče zaustaviti. GSO ima daljnosežni vpliv na zdravje, okolje, živali in zato to ne more biti kategorija prostega trga. GSO ni stol, ki ga primeš in prestaviš. Gre za koncept oz. zadevo, ki posega v same temelje življenja. Človek, katerega zgodovina je bolj ali manj polna napak, zmot, zlorab, kar velja seveda tudi za znanost, na tej pa sloni koncept GSO, sedaj trdi, da so GSO nenevarni in lahko z njimi odpravimo lakoto v svetu, ker bo več pridelka. Realnost je drugačna. Lakota se povečuje.

28. Javnomnenjske raziskave po vsej Evropi potrjujejo dejstvo, da več kot 70% potrošnikov ne želi uživati GSO. Večje število pokrajin in raznih območjih, tudi v Sloveniji, se je že odločilo, da na svojem ozemlju ne želijo GSO. Kljub takšnemu stanju pa vladajoča ideologija hoče ljudem vsiliti GSO, kar poteka korak po korak. Do GSO niso kritični samo prebivalci EU oz. civilna družba, temveč tudi mnoge države (Madžarska, Bolgarija, Francija). Na žalost GSO zagovarja Evropska komisija. Podobno velja tudi za Evropsko agencijo za varnost hrane (EFSA). Omenjena agencija sploh ne opravlja lastnih neodvisnih raziskav v zvezi z GSO, niti jih ne naroča, bolj ali manj verjame producentom GSO.

29. Katoliška cerkev sicer ne podpira genske manipulacije človeških embrijev, podpira pa uporabo gensko spremenjenih živali in rastlin. S tem je podprla agresivno politiko ZDA, ki GSO vsiljuje celemu svetu in zabodla meč v hrbet EU, predvsem pa evropskim prebivalcem, ki so v večini proti gensko spremenjenim organizmom oz. hrani. Vatikan svojo podporo GSO opravičuje s tem, da se bo tako lahko pomagalo odpraviti lakoto na svetu.

30. GSO naj bi rešile svetovno lakoto. Takšne so bile mnoge obljube. Te se seveda niso izpolnile, nasprotno, problem lakote je vedno večji. Vedno več ljudi se sooča z lakoto. Kako si GSO producenti zamišljajo odpravo lakote, je razvidno tudi iz tega, da so patentirali »terminator gen«. Ta poskrbi, da lahko da seme samo enkrat pridelek, kar pomeni, da naslednje leto iz tega pridelka ni mogoče dobiti semena. Seveda je potrebno seme kupiti na novo. To je opravljanje lakote po zamisli mnogih. To vodi samo do vedno večje odvisnosti od multinacionalk, saj je potrebno seme vsako leto znova kupiti, potrebno pa je uporabljati velike količine umetnih gnojil in sredstev za varstvo rastlin.

31. Ali je v javno korist, da imamo v Sloveniji GSO, za katere ni nedvoumno dokazano, da so neškodljivi. Ali je v javno korist, da imamo v Sloveniji nekaj, kar umetno posega v same temelje življenja. Ali je v javno korist, da imamo v Sloveniji gensko spremenjene organizme, če se ve, da so izjemni riskantni, kar, kot že navedeno, dokazuje tudi zgradba zakona o ravnanju z gensko spremenjenimi organizmi, ki vsebuje mnogo varoval (varnostni razredi) za zaščito ljudi, živali in narave. Če je GSO neškodljiv, ta varovala niso potrebna. Po Zakonu o splošni varnosti proizvodov je nevaren vsak proizvod, ki predstavlja že nekoliko večjo nevarnost (večje od minimalne nevarnosti) in zato ne sme biti v prometu. GSO pa so lahko v prometu, čeprav gre za umetno spreminjanje živih organizmov z neverjetnimi riziki za zdravje ljudi, živali in naravo. Absurd. Nobena gospodarska dejavnost se po 74. členu ustave ne sme izvajati v nasprotju z javno koristjo.

32. Država je po ustavi dolžna zagotoviti zdravo življenjsko okolje. Ali ga lahko zagotovi z umetnimi spremembami organizmov, kot so to GSO? S spremembami, ki so izven naravnih potekov sprememb v okolju in naravi.

33. Glede na vse navedeno predlagamo, da se v tudi Zakonu o ravnanju z gensko spremenjenimi organizmi:

· določi popolna prepoved uporabe in ustvarjanja gensko spremenjenih organizmov, kakršen koli promet z njimi, vključno z uvozom v Slovenijo in tranzitom preko Slovenije, v čisti obliki ali pa kot del drugega izdelka. Predpisati je potrebno tudi hude sankcije za kršitev zakona. Seveda je potrebno spremeniti tudi naslov zakona, ki naj se glasi: Zakon o popolni prepovedi obstoja gensko spremenjenih organizmov in prometa z njimi;

· če to ni mogoče, pa je potrebno zelo zaostriti pogoje za ustvarjanje in uporabo GSO in sicer v smislu 8. točke tega predloga.

34. Glede na predlog iz prejšnje točke vladi predlagamo, da pripravi ustrezne spremembe ZRGOSO in jih v sprejem posreduje Državnemu zboru. Seveda naj vlada organizira široko javno razpravo o tej zelo pomembni tematiki, kar velja tudi za Državni zbor.

35. Ker gre za peticijo splošnega pomena (45. člen ustave), vas pozivamo, da nas obvestite o tem, kaj boste oz. ste storili na podlagi te pobude. Odgovor pričakujemo v roku, ki ga določajo predpisi.

Društvo za zaščito ustave in žrtev cerkve

Sejmišče 1, 4000 Kranj, ki ga zastopa

Vladko Began, odvetnik iz Celja

  • Share/Bookmark
 

Objavljeno v Torek, 18. November 2008 ob 10:55 in zapisano pod miks. Komentarjem lahko sledite preko RSS 2.0 vira. Lahko napišete komentar, ali jim sledite preko trackback s svoje strani.

1 komentar na “Sprememba zakona o ravnanju z GENSKO spremenjenimi organizmi”

#1

Kakšna vseobsežna ter mnogo preobširna zmeda idej,poenostavljenih zaključkov,manipuliranj z dejstvi,trditvami in tezami,posploševanj itd,itn… Čemu neki vse to služi? najbrž ravno utrjevanju takšnih strahov pri ljudeh,da bo resnično mogoče z njimi manipulirati preko vseh meja… kajti ravno strah je tisti,ki lahko človeka kar najdlje zadržuje v sužnosti! Tisti,ki to ve,pa ga še naprej straši,je pravi človekov sovražnik,ne pa kristjan,ki v Gospodovi službi in po Njegovem zgledu in pooblastilu svojim bližnjim dan za dnem kliče:”NE BOJTE SE!”

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !