Vsako leto, v začetku oktobra sta kar dva mednarodna dneva namenjena promociji, širjenju kulture miru in sožitja med ljudmi in naravo – 1.10. je mednarodni dan vegetarijancev, 4.10. pa mednarodni dan varstva živali. Če bi človeštvo živelo v harmoniji s seboj in svojo okolico, ne bi bili potrebni raznorazni simbolični mednarodni dnevi kot opomin nam vsem, kje bi se morali resnično temeljito »poboljšati«.

To, kar moderna znanost odkriva v zadnjem času, je to, kar resnični ljubitelji narave vedo v vseh obdobjih in v vseh civilizacijah – namreč, da so živali pametnejše, kot pa jim to pripisujejo celo mnogi živalovarstveniki, ki naj bi bili samoposebiumevno tudi vegetarijanci. Aktualne znanstvene raziskave kažejo, da so številne živali zmožne miselnih procesov, ki so jih doslej pripisovali samo ljudem in človeku sorodnim opicam. Homo sapiens ni edini, ki je sposoben kaj iznajti in načrtovati ter plansko delovati. Veliko živali ima iste sposobnosti in lahko  komunicira z ljudmi. Živali imajo tudi dober spomin.

Ker pa živali ne iztreljujejo raket v vesolje in ne delajo bestialnih “znanstvenih” poizkusov v laboratorijih na osebkih lastne in drugih vrst – so seveda manj vredne od nas ljudi, krone stvarstva. In kot take so seveda predmeti, s katerimi se lahko bolj ali manj nekaznovano dela, kar kdo hoče. Predvsem so za “uravnoteženo-jedce” živali dobrodošle na njihovih krožnikih in kot predmeti za izživljanje primitivnih lovskih strasti oz. morilskih nagonov.

Čeprav Rimskokatoliška cerkev s takim odnosom do živali ni začela, je štafeto bestialnega odnosa do naših sostvaritev z veseljem prevzela in dodala bistveni pospešek k njegovi globini in širini. Praktično od kar obstaja ta cerkev kot nosilka danes na srečo razkrajajoče se svetovne totalitarne diktature njeni ideologi = teologi (npr. “sveti” Tomaž Akvinski) govoričijo o živalih kot predmetih brez duše. Današnji katoliški pismouki so samo malce olepšali antropocentrični katoliški rasizem z blebetanjem o nekakšni živalski “psihi”, ki seveda ni duša. In ker je tudi katoliški bog – ki naj bi bil po besedah katoliške duhovniške kaste Kristus – dovolil ljudem biblično izkoriščanje (beri: zlorabljanje) naše Matere Zemlje, je seveda vse “v redu”. Seveda so katoliški (in drugi) farji pri tem zamolčali, da je bil resnični Jezus Kristus vegetarijanec in pacifist. A si nor, da bi bili farji pacifisti – le kdo bi bil do dandanes še katolik brez zunanje strahovlade (danes ta ni več tako očitna) kot tudi globoko v podzavest potisnjenega in zabetoniranega katoliškega pranja možganov od neprostovoljnega krsta dojenčkov naprej! A si nor, da bi bili farji vegetarijanci, ko pa je šunka tako dobra! Vatikan je s svojo Rimskokatoliško cerkvijo med drugim že v 5. stoletju po Jezusu preklel in izobčil vegetarijance in jih dolga stoletja s pomočjo države tudi krvavo preganjal. To prekletstvo ni preklicano in velja še dandanes.

Da se je ta do življenja sovražna katoliška ideologija sploh lahko prijela in se ohranila do dandanes, smo krivi vsi, ne samo katoliški filozof Descartes s svojim za nadaljnjo usodo živali katastrofalnim blebetanjem o brezdušnih živalih-strojih. Naša krivda je po mojem prepričanju v tem, da smo izgubili notranjo komunikacijo, stik z Bogom v naši notranjosti – in s tem z vsem stvarstvom, tudi s kraljestvi narave. Živali, rastline, minerali – tudi drugi ljudje – so s tem postali samo sredstva, predmeti za naše egocentrično “dobro” počutje. Saj se samo enkrat živi, a ne, za mano je lahko potop, kaj me briga! Mimogrede, za to za naš planet katastrofalno pravljico o enkratnem življenju je tudi sokriva katoliška ideologija. To, da je danes praktično znanstveno dokazano, da so živali sposobne še kaj več kot samo uporabljati razum v čisto človeškem pomenu besede in da so tudi rastline živa bitja, ki čutijo in čustvujejo (opisano med drugim tudi v knjigi »Skrivno življenje rastlin«) – to še zdaleč ni prineslo za preživetje človeka nujne spremembe odnosa do narave v naš vsakdan. Tudi OZN in FAO – vo priznanje, zabeleženo tudi v naših medijih, da je masovna živinoreja bistveno večji krivec za globalno otoplitev in spremembo klime kot ves svetovni promet skupaj, še ni prineslo konkretnih rezultatov.

Pa saj ni čudno, da je tako, da se človek vrste Homo Sapiens tako obnaša do drugih vrst, saj se tudi do pripadnikov svoje vrste obnaša v skladu s katoliškim naukom glede živali, to je kot do predmetov. To, da se menedžerji-direktorji-lastniki firm – vseeno ali z Biblijo, Koranom ali z Marksovim Kapitalom na nočni omarici – obnašajo do zaposlenih kot do predmetov, to je stroškov podjetja, to je še najmanj. Med drugim je tak odnos med sodelavci po mojem mišljenju tudi glavni razlog, zakaj ne pride do resnične ozdravitve svetovnega gospodarstva.

Srhljivo ekstremen primer katoliškega »popredmetenja« celotnega stvarstva, torej tudi ljudi, se je dogajal npr. med drugo svetovno vojno v koncentracijskih taboriščih takratnega vodje Nemčije katolika Hitlerja. Sovjetskemu »očetu naroda« Stalinu je bilo v njegovih komunističnih Gulagih, to je komunističnih inačicah nacističnih Dachauvov, dovolj, da je tam zaprte nesrečnike ali skozi neverjetno torturo »prevzgojil«, ali pa preprosto pobil in zagrebel. Številke gredo pri tem v milijone. Katoliško-luteranski nacisti pa so razmišljali bolj »pragmatično«: »Če že živali izkoriščamo totalno – od njihove delovne sile, poizkusov na živih živalih, do njihovih kadavrov – zakaj ne bi podobno storili tudi z ljudmi. Suženjska delovna sila manjvrednih ras nam je zelo dobrodošla – konec koncev je tudi Cerkev dolga stoletja imela sužnje. Za medicinske poizkuse na zdravih, živih ljudeh dajmo proste roke dr. Mengeleju in njemu podobnim. A ni škoda vseh teh trupel!? Dajmo, populimo jim zlate zobe. Porežimo lase in iz njih spletimo vrvi. Usnja nam tudi primanjkuje, dajmo, ustrojimo njihovo kožo. Pa tudi milo se da skuhati iz njih.« Ne, to niso blodnje, dokazi so zbrani v knjigah o Treblinkah, Mathausnih, Dachauvih, itd. Je pa res, da je vse skupaj precej zamolčevano, da ja ne bi kdo potegnil kakšnih vzporednic tudi z današnjim časom – predvsem pa, da se ne bi kdo spraševal o vzrokih za tako početje. Pri teh vedno znova naletimo tako ali drugače na Cerkev, kar ni sicer nič novega.

Borislav Kosi, Križevci pri Ljutomeru

[ Odgovori na to | # ]

  • Share/Bookmark
 

Objavljeno v Sobota, 18. Oktober 2008 ob 14:51 in zapisano pod miks. Komentarjem lahko sledite preko RSS 2.0 vira. Lahko napišete komentar, ali jim sledite preko trackback s svoje strani.

5 komentarjev na “Katoliška cerkev je glavni krivec za bestialen odnos ljudi do živali in celotne narave!”

#1

Gospod Kosi svetujem vam da nehate pisati sovražne monologe, ki so polni laži in izkrivljenih dejstev in ta čas nekako bolj koristno uporabite. Nato si vzamite mal časa in se pozanimajte o tem kaj vse nujno mora biti del prehrane otrok in mladine (mleko, sir jajca, meso, …). Nekatere izmed neumnosti, ki ste jih napisali pa je boljše ne omenjat. Lep pozdrav

#2

kaj hočemo,g.Borislav je v otroštvu najbrž popil(pod prisilo,seveda)preveč mleka,pa ima zdaj “bestialen”odnos do Cerkve in nas,kristjanov…

#3

Hja, kot vedno se katoliška fundamentalistka in fanatičarka (po njenih lastnih besedah v nekem drugem komentarju na tem blogu “jezusovka” = jezuitka) “DORIS” povsem v stilu agresivne argumentativne nemoči katoliškega klera in njihovih teologov obreguje ob avtorja besedila (ad personam), ne premore seveda niti enega protiargumenta na argumentirane navedbe v samem članku (ad rem). Na žalost nič novega. Na srečo demokratičnih kritikov cerkve in njene totalitarne teorije in prakse jim njihov, katoliško-fanatični omejeni duhovni horizont ne dovoljuje spoznati, da je ta katoliška “taktika” voda na mlin prav njihovim kritikom.

Borislav Kosi

#4

veste kaj,dragi moji(da se “obregnem še “plus intimement” que “ad personem”!),tudi odsotnost vsakega smisla za humor je znamenje”bes-tialnosti…res škoda…

#5

Tle pa globoki kompleksi vejejo iz članka.

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !