Nadškof Stepinac je podpiral genocid nad Srbi!

Datum objave: 8.10.2008 ob 23:01
Kategorija: miks

Drugega oktobra mineva deset let, odkar je papež Janez Pavel II v Mariji Bistrici pri Zagrebu razglasil nadškofa Alojzija Stepinca za blaženega. Trumam katolikov, ki so na ulicah hrvaške prestolnice pozdravljali njegov prihod, je papež pridigal o spravi in odpuščanju. Omenil pa je tudi bolečo in tragično preteklost: »Iz vsega srca želim, da se na tem delčku Evrope ne bi nikoli več ponovile nečloveške razmere, ki smo jim bili v tem stoletju večkrat priča.«

Hrvaška preteklost je bila v resnici boleča in tragična. V letih 1941 – 1945 je bil ta delček Evrope prepojen s krvjo. Ustaši Anteja Paveliča so s podporo Hitlerja in Mussolinija pobili na stotisoče pravoslavnih Srbov in na desettisoče Judov in Romov. Pokole je spremljalo prisilno spreobračanje pravoslavcev v katoliško vero, toda žrtvam ustaškega divjanja pogosto tudi to ni rešilo življenja. Etnično in versko čiščenje hrvaškega ozemlja je potekalo s katoliško gorečnostjo, kakršne Evropa ni doživela vse od križarskega pokola Katarov z juga Francije na začetku trinajstega stoletja. V dogajanju, ki se je v zgodovino zapisalo kot balkanski holokavst, je imela eno od odločilnih vlog rimskokatoliška cerkev. Zagrebški nadškof Alojzij Stepinac je kot osvoboditelja pozdravljal Mussolinija in Hitlerja ter aktivno sodeloval z vodstvom ustaškega gibanja. Del hrvaškega katoliškega klera je osebno, včasih tudi na poveljniških položajih ustaških enot, sodeloval v krvavih pokolih. Avtor knjige Nadškof genocida Marco Aurelio Rivelli je po dvajsetih letih znanstvenega dela v knjigi zbral ogromno dokazov, ki bremenijo tedanjega hrvaškega nadškofa Stepinca in Vatikan kolaboracije z ustaškimi klavci. Vendar pa je Janez Pavel II skrbno zamolčal dejstvo, da je bil ključni sodelavec tega genocida prav nadškof Stepinac, ki je imel pri tem vso podporo Vatikana.

Rešili ste si dušo, vaše telo pa pripada nam!

Temelj ustaške ideologije, ki jo je močno podpiral Stepinac, je bil oborožen boj (bodalo, puška) in katoliška vera. Več kot dva milijona Srbov je predstavljalo tretjino celotnega prebivalstva hrvaške države. Za zaščito »čiste hrvaške rase« jih je bilo dobršen del treba odstraniti, druge pa spreobrniti v katoliško vero. Toda pogosto se je dogajalo, da niti spreobrnjeni Srbi niso ubežali pregonu, saj so imeli ustaši tudi za takšne pripravljeno novo geslo: »Rešili ste si dušo, vaše telo pa pripada nam.« Frančiškanskega redovnika Sidonjo Scholza, ki je nasilno spreobrnil na stotine pravoslavcev, je pozneje ubila skupina Srbov, ki se je uprla prisilnemu spreobračanju. Katolički list mu je posvetil primerno osmrtnico: »Izgradnja svobodne države, kakršna je ta, ki si je goreče želimo, je zahtevala žrtev še enega novega mučenika, padlega za vero in katoliško Hrvaško.«

Pri prisilnem spreobračanju pravoslavcev so neposredno in zavzeto sodelovali še številni drugi hrvaški duhovniki. Vodja misijonarjev, ki so bili zadolženi za spreobračanje, je bil katoliški duhovnik Dionis Juričević. Ko je prišel v Staze, da bi ponovno izvedel še eno prisilno množično spreobrnitev, je prebivalce opozoril s temi besedami: »Dobro vemo, kam bomo odpeljali tiste, ki bodo zavrnili krst. Severna območja sem že počistil vseh, od otrok v plenicah do starcev. Naj vas nikar ne zavedejo moja redovniška oblačila. Vedite, da takrat ko je potrebno, vzamem v roke mitraljez in pobijem vse tiste, ki se upirajo državi in ustaškim oblastem.«

Škofovski urad je določil verske dolžnosti novih katoličanov. To je povzel dnevnik Nezavisna Hrvatska: Vsi, ki so zaprosili za spreobrnitev v katolištvo, se bodo morali od dneva, ko so oddali prošnjo, udeleževati vseh maš in še posebej pridig. Maše s pridigami bodo trajale od šest do enajst ur.« Spreobrnjenci so morali podpisati tudi izjavo, da so po svoji svobodni volji in izbiri, brez vsakršne zunanje prisile sprejeli katoliško vero, saj so prepričani, da bo njihova duša samo v RKC našla odrešitev in si pridobila nesmrtnost.

Dečka prisilili, da je posilil lastno mater

Poglavar ustašev Pavelič je v enem od govorov dejal: »Dober ustaš je tisti, ki zna z bodalom iztrgati otroka izpod materinega srca.« In četudi so bila grozodejstva Hitlerjevih nacistov nad Judi in prebivalci okupiranih ozemelj še tako nečloveška, je genocid, ki so ga izvajali hrvaški ustaši, dokaz, da človeška okrutnost nima nobenih meja. Posebno srhljiv je primer Mileve Božinić iz Stebandže, ki so ji z nožem iz trebuha izrezali otroka. Obstaja tudi primer pečenih glav iz Bosne, pa sodov, polnih srbske krvi, potem primer Srbov, ki so jih prisilili, da so pili še toplo kri svojih umorjenih svojcev. V bližini Petrinje so nekega dečka prisilili, da je posilil lastno mater.

Vatikanski dnevnik L’Osservatore Romano ni poročal o teh rasnih pobojih, niti množičnemu pobijanju v koncentracijskih taboriščih in tudi ne o grozljivi praksi prisilnih spreobrnitev. Na njegovih straneh so pisali o akcijah partizanskega odporništva, ki jih je vatikanski časopis predstavil kot organizirane atentate »srbskih teroristov« na Neodvisno državo Hrvaško. Papež je v eni od najbolj svetih soban Vatikana zasebno sprejel 206 pripadnikov hrvaške križaške mladine v ustaških uniformah.

Slike o etnično verskem genocidu, ki ga je podpiral nadškof Stepinac, so na strani

http://www.ciceron.si/site/images/stories/ciceron/pdf/Nadskofgenocijafoto.pdf

Damjan Likar, Ostrožno pri Ponikvi

  • Share/Bookmark
 

Objavljeno v Sreda, 8. Oktober 2008 ob 23:01 in zapisano pod miks. Komentarjem lahko sledite preko RSS 2.0 vira. Lahko napišete komentar, ali jim sledite preko trackback s svoje strani.

2 komentarjev na “Nadškof Stepinac je podpiral genocid nad Srbi!”

#1

Na hrvaškem se o ustaštvu govori kot o črnem delu narodove zgodovine in ustaški simboli so prepovedani. Škoda da se pri nas tako trudimo zamolčati povojne poboje

#2
tommb

M – duša domobranska! Nihče se ne trudi zamolčati likvidacij okupatorjev po koncu vojne. Še več MZDD je sklicalo komisijo, ki jo vodijo goreči zagovorniki domobranstva, nekateri med njimi so celo sami bili domobranci. Zaslepljeni od sramote lastne preteklosti se trudijo rehabilitirati svoje zločine in kvizlištvo tako, da kažejo na kosti. Za nekatere “prikrite grobove” se celo ve, da so nastali ob nemški asanaciji bojišč, kar pomeni, da so v njih pokopani nemški vojaki. Od Janševega prestopa iz levice na desnico, oz. izida njegove knjige Okopi, kjer je lažno prikazal zgodbo svojega očeta, ki je bil domobranec, se je poskušalo obrniti zgodovino in oblatiti OF. Me zanima kako se bi ti reagiral po 4 letih bojev, ko bi stali pred morilcem svjih otrok, žene in staršev in požigalcu domačije. Nedvomno so bile nekatere likvidacije izvršene na hitro brez sodnega postopka, ampak potrebno je upoštevati tudi vse olajševalne okoliščine…

Je pa hec, da je Janša v svoji pristopni izjavi v Komunistično partijo (ja komunajzar je bil) napisal, da se sramuje svojega očeta, ker je bil domobranec … nadaljni komentar ni potreben!

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !