Datum: 28.7.2008

                       Naslovnik: Vlada Republike Slovenije

                                           Gregorčičeva 20

                                           1000 Ljubljana

Pobudnik:

Društvo za zaščito ustave in žrtev cerkve
Sejmišče 1, 4000 Kranj, ki ga zastopa
Vladko Began, odvetnik iz Celja
Katoliška cerkev je mednarodno pravni subjekt s sedežem v Vatikanu. Njen vrhovni poglavar je papež, trenutno je to papež Benedikt XVI. Gre za tujo pravno osebo, saj ima sedež v tujini, v že omenjenem Vatikanu. Gre za državo »sui generis«. Glede na navedeno, katoliška cerkev v Sloveniji ne sme delovati politično, temveč lahko deluje samo na religioznem področju.

Katoliška cerkev v Sloveniji deluje tudi v političnem pogledu oz. kot politična organizacija, kar pomeni, da se tuja »država« vmešava v notranje zadeve Republike Slovenije. Da ne bi prihajalo do tega, je potrebno v pravni sistem Republike Slovenije vnesti varovalke, da se to prepreči.

Zato predlagamo, da se dopolni Zakon o verski svobodi tako, da se v ta zakon vnese določba, mogoče v 4. člen, ki se glasi tako ali podobno:

 »Cerkve in druge verske skupnosti, ne glede na to, ali imajo status mednarodnopravnega subjekta ali ne, ne smejo delovati politično. To velja tudi za njihove posamezne sestavne dele.«

Da se zagotovi učinkovito uresničevanje omenjene določbe, se v 31. členu zakona o verski svobodi doda določba, da se z določeno globo kaznuje za prekršek registrirana cerkev ali druga verska skupnost oz. njen posamezni sestavni del, če prekrši prepoved političnega delovanja.

Vladi Republike Slovenije tako predlagamo, da čimprej pripravi zgoraj navedeno spremembo Zakona o verski svobodi in jo vloži v parlamentarni postopek. Glede na to, da se bližajo volitve in da katoliška cerkev s svojimi dejanji že sodeluje v volilni propagandi, torej deluje politično, saj je izdala cerkveni dokument v zvezi z volitvami v državni zbor, ki bodo v drugi polovici septembra 2008, vlado pozivamo, da predlaga državnemu zboru, da se izvede nujen postopek za sprejem zakona, torej da se zadeva obravnava hitro in prednostno, in da sprememba zakona začne veljati takoj, vsekakor še pred volitvami.

 Obrazložitev:

1. Katoliška cerkev je tuja pravna oseba. Svoj sedež ima v Vatikanu. V posamezni državi je ta cerkev prisotna kot samostojna država, ki ima v tej državi svoje diplomatske predstavnike, prav tako imajo pri katoliški cerkvi oz. njenem svetem sedežu v Vatikanu diplomatska predstavništva posamezne države. Papeški nuncij je v mnogih državah celo dekan diplomatskega zbora. Tudi pri EU je papeški nuncij dekan diplomatskega zbora (Družina, 19.7.1998). Položaj katoliške cerkve oz. svetega sedeža in Vatikana je urejen z meddržavnimi oz. mednarodnimi pogodbami, večinoma s konkordati. Ne glede na posebnosti dogovorov med državami in svetim sedežem (poimenovanimi kot konkordat, konvencija, pakt, modus vivendi, protokol ali sporazum) jih prevladujoča teorija mednarodnega prava obravnava kot prave mednarodne pogodbe, ki ne potrjujejo le obstoječih pravic pogodbenic (npr. svobodno delovanje cerkve), temveč lahko tudi ustvarjajo nove pravice in obveznosti za obe strani. Tudi za razlago teh dogovorov se tako kot za mednarodne pogodbe, sklenjene med državami, uporabljajo pravila Dunajske konvencije o pogodbenem pravu (Uradni list SFRJ, št. 30/72 – v nadaljevanju DKPMP), ki jo je podpisal in ratificiral tudi sveti sedež.

Na vrhu cerkvene hierarhije je papež, ki je absolutni vladar in ima oblast ne le nad vesoljno cerkvijo, temveč ima prvenstvo redne oblasti tudi nad vsemi delnimi cerkvami, kot to izhaja iz zakonika cerkvenega prava, ki je »ustava« katoliške cerkve. To velja seveda tudi v Sloveniji.

Tudi Slovenija je sklenila mednarodno pogodbo s katoliško cerkvijo, kar tudi dokazuje, da je ta cerkev tuja pravna oseba. Slovenija je sklenila omenjeno pogodbo s svetim sedežem, ki je sicer najvišji in suvereni organ vesoljne katoliške cerkve in je subjekt mednarodnega prava sui generis. Gre za znani »Vatikanski sporazum« oz. Sporazum med Republiko Slovenijo in Svetim sedežem o pravnih vprašanjih, ki je bil v letu 2004 ratificiran v slovenskem parlamentu. Sicer pa sveti sedež s papežem na čelu ni le najvišji organ vesoljne katoliške cerkve, temveč tudi države Vatikanskega mesta, ki je v letu 2001 sprejela celo novo ustavo; po njej ima papež kot suveren države Vatikan celotno zakonodajno, izvršilno in sodno oblast. V eni osebi je torej skoncentrirana celotna oblast v neki državi. Takšna »enost« oblasti je značilna za fevdalne družbe oz. države. Demokracija ni stvar katoliške cerkve, je izjavil papež (Večer, 27.11.1998).

Nekaj mnenj v zvezi s katoliško cerkvijo:

Katoliška cerkev je sicer verska skupnost, toda kot institucija je katoliška cerkev naddržavni in meddržavni politični svetovni imperij, na čelu katerega je vatikanska sveta stolica kot država in papež kot absolutni vladar (pokojni akademik dr. Stojan Pretnar, Delo, 7.3.1998).

Učinkovitost, tajnost, gibčnost, natančnost in razsežnost vatikanske diplomacije so nedosegljive. Cerkvena »obveščevalna služba« je navzoča na vseh koncih sveta. Skoraj vedno ima dostop do najvišjih ustanov in do najbolj zanesljivih virov informacije. Dela potrpežljivo, tajnost ji zagotavlja mir pred javnimi kritikami, in ker cerkveni cilj ni sestavni del tega sveta, je čas le redko breme. Nikamor se jim ne mudi. Povedano po domače, ameriška Cia ne seže vatikanskim diplomatom niti do kolen (dr. Laris Gaiser, Mag, 20.9.2006).

Tako je neizogibno, da ima vsaka beseda predstavnika najstarejše oblasti na svetu svojo vnaprej pretehtano specifično težo. Za papeža, uradno danes še edinega absolutističnega vladarja, so besede orožje. Njihova pomembnost doseže na Svetem sedežu včasih nerazumljive razsežnosti (dr. Laris Gaiser, Mag, 20.9.2006).

Katoliška cerkev ima tudi svojo vojsko, ta pa je atribut države. Pravzaprav ima dve vojski. Ena je švicarska garda, ki naj bi varovala papeža in je številčno bolj simbolična. Vendar pa ta vojska dokazuje, da je katoliška cerkev po svoji ideološki podstrati tudi vojaška sila in da dopušča reševanje konfliktov z vojsko. To kar je delala ves čas svojega obstoja, to dela tudi danes, vendar bistveno bolj prefinjeno. Druga vojska, ki je za mir na tem svetu zelo nevarna, pa je tako imenovana katoliška vojska. Gre za to, da je v večini zahodnih vojska največ vojakov, ki so katoliške vere in tako pripadajo katoliški cerkvi. Po zakoniku cerkvenega prava so vsi katoliki dolžni širiti in braniti katoliško vero vedno in povsod, kar pomeni, da so to dolžni delati tudi v vojski, ki je sicer formalno del neke posvetne države. V teh vojskah so tudi vojaški kurati, torej katoliški vojaški duhovniki, ki ideološko in versko usmerjajo to vojsko. Katoliška cerkev v vojaškem in političnem smislu deluje po principih »pravične vojne«, seveda pa je pravično to, kar ustreza interesom te cerkve.

Katoliška cerkev tako ni del civilne družbe ali nevladna organizacija, kot mnogi mislijo, in kamor cerkev sama sebe prišteva, ko ji to ustreza, temveč gre nesporno za tuj mednarodnopravni subjekt, ki kot politični subjekt v Sloveniji ne more delovati, razen v obsegu in na način, kot je to dovoljeno tujim državam. Katoliška cerkev je najstarejša država na svetu.

  1. Po zakonu o verski svobodi predstavlja cerkev ali druga verska skupnost prostovoljno, nepridobitno združenje fizičnih oseb iste veroizpovedi, ki se ustanovi z namenom javnega ali zasebnega izpovedovanja te vere ter ima lastno strukturo, organe in avtonomna interna pravila, lastno bogoslužje ali drugo versko obredje in izpovedovanje. Iz te definicije je jasno razvidno, da lahko cerkev deluje zgolj na področju verskih zadev (res spirituales), njena pravna ali druga sposobnost se nanaša samo na ta vidik človekovega življenja, torej na duhovno plat. Cerkev ne more delovati na področju politike. Vse to izhaja tudi iz 7. člena slovenske ustave, ki določa ločenost države in verskih skupnosti. Iz te določbe je jasno razvidno, da se cerkev lahko ukvarja samo z religiozno dejavnostjo in ne s političnimi zadevami, kajti politične zadeve spadajo v neversko sfero. Svoboda delovanja se seveda nanaša samo na religiozne zadeve in ne na delovanje v celoti. Če je Cerkev ločena od države, nima v politiki kaj iskati, celo kaznivo pa je napadanje Ustave, …(pokojni akademik dr. Stojan Pretnar, Večer, 4.10.1997).

  2. Katoliška cerkev je, kot že navedeno, tuja pravna oseba. Gre v bistvu za tujo državo. To pa tudi pomeni, da katoliška cerkev v Sloveniji tudi na tej podlagi ne more in ne sme politično delovati.  Nobena tuja mednarodnopravna oseba, ki ima tako ali drugače status države, v Sloveniji ne sme delovati politično in agitirati za politiko, nauk ali ideologijo svoje države. Tako tega ne smejo delati npr. Avstrija, Hrvaška, Iran, ZDA ali druge države. Zato tega ne sme delati niti katoliška cerkev. Tega ne sme delati sama oz. preko svetega sedeža ali preko svojih delnih cerkva oz. sestavnih delov, kot so škofije in župnije. Tudi te so namreč tuje pravne osebe, kot določa 2. člen že omenjenega Vatikanskega sporazuma in so tako neločljivi del tuje države oz. tujega mednarodno pravnega subjekta. Katoliška cerkev tudi preko teh ne sme politično delovati.

  3. Čeprav katoliška cerkev, sama ali preko svojih sestavni delov, v Sloveniji ne sme politično delovati, to dela. To je tako, kot bi npr. Avstrija v Sloveniji, če je mogoče v vsaki vasi, ustanovila svoje državne urade, ki bi promovirali avstrijsko politiko, njene vrednote in cilje, ti uradi pa bi se celo vključili v volilna dogajanja in dajali smernice slovenskim prebivalcem, kako naj volijo. Podobno bi bilo, če bi npr. Iran imel v Sloveniji svoje državne organizacije, preko katerih bi širil svoje državne oz. politične ideje.

  4. Več o političnem delovanje katoliške cerkve v nadaljevanju.

  5. Katoliška cerkev se močno vmešava v politično dogajanje v Italiji in drugje po svetu.

Nekaj primerov:

<Papež Janez Pavel II. je izjavil, da ima cerkev pravico in celo dolžnost posredovati pri svetovni ureditvi (Delo, 2.7.1998).

<Papež Janez Pavel II. je leta 1998 ob sklicevanju na pravico do vpletanja v politične odločitve obtožil italijansko vlado, da je družino, kot temelj civilne družine, prepustila samo sebi (Delo, 2.7.1998).

<Bivši italijanski premier Romano Prodi je večkrat Vatikanu in italijanski škofovski konferenci očital vmešavanje v vladne in državne zadeve (Delo, 4.8.2007). 

<Katoliška cerkev je na vsak način želela spodkopati italijanski referendum o umetnem oplojevanju in je pozivala volivce, naj ostanejo doma, brez 50-odstotne udeležbe namreč izid referenduma ne bi veljal (Delo, 16.5.2005).

<Papež že od nekdaj izjemno vpliva na italijanske politične razmere in velikokrat narekuje glavne poudarke (Delo, 7.6.2008).

<Mnoge zakone, za katere se je zavzemal bivši italijanski premier Prodi, zaradi vatikanskega pritiska niso bili sprejeti (Delo, 7.6.2008).

<Italijanski škofi so pred kratkim odkrito zahtevali vsaj spremembo, če že ne odpravo zakona, ki dovoljuje abortus (Delo, 7.6.2008).

<Papež in njegov državni tajnik kardinal Bertone sta novemu italijanskemu premieru Berlusconiju odkrito povedala, da od njega pričakujeta večjo naklonjenost zasebnim katoliškim šolam, predvsem pa veliko več denarja za zasebne šole, ki lahko cerkvi edine zagotovijo prav vzgojene in šolane kadre (Delo, 7.6.2008).

<Na obisku pri papežu je Berlusconi kot predstavnik italijanske države poljubil papežu roko, kar je dobro vidno na sliki (Delo, 7.6.2008).

<Papež je na potovanju v Latinski Ameriki maja 2007 izjavil, da so se mehiški politiki, ki so glasovali za legalizacijo abortusa, po kanonskem pravu sami izobčili in jim evharistija ni več dovoljena (Delo, 11.5.2007). 

<Predsednik brazilske škofovske konference Majella je brazilskega ministra obtožil, da s propagiranjem kondomov vzpodbuja promiskuiteto (Delo, 16.5.2005).

<Vojaški argentinski škof Baseotto je predlagal, naj argentinskemu ministru Garcii navežejo kamen okrog vratu in ga vržejo v reko, ker je podprl legalizacijo splava in razdeljevanje prezervativov (Delo, 22.3.2005).

<Vatikan je vlado v Buenos Airesu obtožil kratenja verske svobode, ker je odpustila vojaškega škofa (Delo, 22.3.2005).

<Katoliška cerkev je zaradi sprejetja zakona o preprečevanju diskriminacije hrvaško vlado obtožila klečeplazenja pred Brusljem (Indirekt, 10.7.2008, Večer, 11.7.2008, Dnevnik, 7. in 12.7.2008).

<Katoliška cerkev je zaradi sprejetja novega zakona o prodajalnah, ki ne upošteva zahtev te cerkve, da bi morala biti nedelja dela prost dan, srdito napadla hrvaško vlado (Večer, 11.7.2008).

<Po izjavi dona Ivana Grubišića katoliška cerkev na Hrvaškem prepogosto, še posebej pred volitvami, izsiljuje krščanskodemokratske stranke s svojim vplivom na verne volivce, potem pa zato zahteva protiusluge (Dnevnik, 7.7.2008)

<Na Madžarskem je katoliška cerkev v času volitev 2006 preko letakov, ki so jih delili v nekaterih cerkvenih župnijah na podeželju zagrozila volivcem, da bodo poklicani na odgovornost pred strogo božje sodišče, če ne bodo volili vodilne opozicijske desničarske stranke Fidesz-MPSz (Delo, 18.4.2006).

  1. Katoliška cerkev tudi v Sloveniji deluje politično. To je v nasprotju s slovenskim pravnim redom, saj tuj mednarodnopravni subjekt, ki ima status »države«, pri nas ne more delovati politično in v Sloveniji promovirati svoj nauk in ideologijo. Republika Slovenija financira mnoge dejavnosti katoliške cerkve, torej tuje osebe, tako financira tudi politično delovanje cerkve. Financira nekaj, kar je v temelju proti Sloveniji, saj nauk oz. ideologija katoliške cerkve nasprotuje slovenski ustavi oz. pravnemu redu Slovenije, kot bo to prikazano kasneje.

8.  Katoliška cerkev sama priznava, da v Sloveniji deluje politično. Tako je dr. Janez Gril, direktor in odgovorni urednik katoliškega tednika Družina v članku Zakaj se Cerkev vtika v politiko? (Finance, 2.11.2006) zapisal: »Politična vloga Cerkve je v tem, da tako ali drugače politično opredeljene ljudi v skladu s krščanskim pogledom na svet poziva k bolj zavzetemu spoštovanju človekovih pravic, k večji solidarnosti in odgovornosti v politiki, gospodarstvu in družbi.«

  1. Predstavnik katoliške cerkve dr. Franc Rode je slovensko politiko celo preklel. To je storil pred veliko nočjo leta 2007. To je bil izjemno hud napad tuje države na slovensko suverenost.  Organi Republike Slovenije, ki bi morali zaščiti integriteto Slovenije in suverenost, so bili tiho. Kot da bi bili hlapci Vatikana in ne organi, ki bi bili dolžni služiti ljudstvu v Sloveniji.

  2. Katoliška cerkev je preko klerika dr. Rodeta v času referenduma o vstopu v pakt NATO javno oznanjala, kaj je potrebno obkrožiti na glasovalnih lističih  (Delo, 16.8.2007). Seveda je bil to napotek vsem prebivalcem v Sloveniji, kako naj glasujejo in ne samo katolikom.  Šlo je za hud poseg tuje države v slovenske notranje zadeve, državni organi pa so hlapčevsko molčali.

  3. Kleriški predstavnik katoliške cerkve iz Vatikana dr. Franc Rode je v imenu omenjene fevdalne organizacije večkrat ostro napadel slovensko ustavo, državljane RS, šolski sistem v Sloveniji in podobno. Šlo je za hud politični napad ene države na drugo. Namesto, da bi slovenski državni organi na takšno vmešavanje tujcev v slovenske notranje organe reagirali in zaščitilo Slovenijo, so hlapčevsko molčali. Kot ponavadi. Ko je Rode med mašo izjavil, da Slovenci kot narod brez katoliške vere nimamo prihodnosti, je država zopet molčala.

  4. Katoliški škof dr. Stres, predstavnik tujega mednarodno pravnega subjekta –katoliške cerkve, je ocenjeval in komentiral slovensko predsedovanje Svetu EU (Družina, 6.7.2008). V svojem komentarju, ki ima nesporno politični karakter, je ocenil vlogo državnih organov RS, ki so vodili predsedovanje, ni pa pozabil omeniti še nekaterih drugih dogodkov, ki so po njegovem pomenili oviranje delovanja vlade. Sicer pa je dr. Stres, kot predstavnik tuje države, izjavil: »V politiki smo, če hočemo ali ne.« (Družina, 22.6.2008). Katoliška cerkev na vseh korakih sama priznava, da v Sloveniji deluje tudi politično. Država pa nič. Ali je Republika Slovenija konj, ki jo jaha cerkev? Ali je cerkev birič, ki hoče Slovenijo usmerjati po svoje in jo spremeniti v katoliško državo?

  5. Katoliška cerkev bolj ali manj stalno komentira in politično ocenjuje dogajanje v Sloveniji. To dela tudi preko svojih medijev, npr. tednika Družina. Eden izmed takšnih komentarjev je izšel tudi v omenjenem tedniku 13.7.2008, v katerem je klerik dr. Janez Juhant v imenu tuje države komentiral delovanje slov. vlade, prihajajoče volitve in podobno. Gre za nedopustno vmešavanje v notranje zadeve Slovenije.

    1. septembra 2008 bodo volitve poslancev v državni zbor. V zvezi s tem je tuja država, kar katoliška cerkev je, preko svojih organizacij (Slovenski karitas, komisije Pravičnost in mir pri Slovenski škofovski konferenci in Sveta katoliških laikov Slovenije) izdala dokument Odgovorni za življenje in prihodnost Slovenije. V njem se tuja država, ki sploh ne temelji na demokraciji in volitvah, ukvarja z volitvami v Sloveniji. Govori o prevzemanju odgovornosti v času volitev in postavlja 27 vprašanj, ki naj bi volivcu omogočili, da najde prave kandidate, torej kandidate, ki ustrezajo predstavam tuje države, in zanje glasuje. S tem dokumentom je tuja država neposredno posegla v volilno dogajanje v Sloveniji. Gre za hud poseg v notranje zadeve Slovenije, ki si ga je privoščila tuja država. Kot ponavadi, slovenski državni organi hlapčevsko molčijo.

15.  Ne glede na to, ali katoliška cerkev deluje politično ali ne, pa je tudi njen religiozni del v mnogih delih v nasprotju s slovensko ustavo. Katoliška cerkev ne priznava slovenske ustave oz. pravnega reda, če je v nasprotju z nauki evangelija, ne priznava temeljne pravice ljudi, ki jo kot neodtujljivo določa slovenska ustava, to je pravica do življenja. Svoje člane novači prisilno, to je s krstom dojenčkov, celovit izstop iz nje sploh ni mogoč. Na ta način hudo krši ustavno pravico ljudi do svobode vesti. Njen nauk temelji na bibliji, ki je bila v Sloveniji spoznana kot najbolj škodljiva knjiga na svetu (Jana, 12.7.2005), saj vsebuje namreč sovraštvo do drugače mislečih, mučenja, posilstva, množično pobijanje žensk, otrok in starcev, genocid, grozljive metode ubijanja in podobno. V celotni svetovni zgodovini ni dela, ki bi bolj zaničevalo človeka in druga živa bitja. Nasilna biblijska ideologija je odgovorna za krvavo cerkveno zgodovino, ki šteje desetine milijard ubitih in mučenih živih bitij, od tega desetine, mogoče celo stotine, milijonov ljudi. Več o tem si lahko preberete v prilogi. Še več o tej tematiki pa si lahko preberete na spletni strani Društva za zaščito ustave in žrtev cerkve na naslovu http://www.zrtve-cerkve.org/

Tukaj najdete to problematiko v predlogu za prepoved delovanja katoliške cerkve v smislu 12. člena Zakona o verskih skupnostih. Društvo za zaščito ustave in žrtev cerkve je namreč predlagalo prepoved delovanja katoliške cerkve, saj ta s svojim delovanjem in seveda tudi s svojimi nameni, cilji in načinom svojega delovanja hudo krši ustavo, spodbuja k neenakopravnosti, k nasilju in vojni, razpihuje sovraštvo oz. nestrpnost in preganjanje, ogroža življenje in zdravje ter pravice in svoboščine drugih na način, s katerim se hudo krni človekovo dostojanstvo, zaradi česar so podani razlogi, da sodišče, na predlog državnega tožilca, prepove delovanje katoliške cerkve.

  1. Vse zgoraj navedeno kaže na to, da katoliška cerkev v Sloveniji deluje v nasprotju s pravnim redom Slovenije. Čeprav je tuja država, pri nas deluje v notranjih razmerjih oz. v zadevah Republike Slovenije kot politična organizacija, kar je popolnoma nesprejemljivo. Zato je potrebno takšno delovanje prepovedati oz. preprečiti.  Zato je tudi potrebno spremeniti Zakon o verski svobodi, kot je to uvodoma predlagano.

  2. Prepoved političnega delovanja katoliške cerkve je nujen ukrep za zaščito slovenske ustave oz. slovenskega pravnega reda, suverenosti slovenske države in ljudstva. Cerkev postaja država v državi in to je potrebno preprečiti, saj je lahko na ozemlju Slovenije samo ena država in to je Republika Slovenija.

18.  Pozivamo vas, da nas obvestite, kaj ste oz. boste naredili na podlagi te peticije, ki je sicer peticija v smislu 45. člena ustave.

                            Društvo za zaščito ustave in žrtev cerkve

  • Share/Bookmark
 

Objavljeno v Četrtek, 7. Avgust 2008 ob 11:13 in zapisano pod miks. Komentarjem lahko sledite preko RSS 2.0 vira. Lahko napišete komentar, ali jim sledite preko trackback s svoje strani.

2 komentarjev na “Predlog za prepoved političnega delovanja katoliške cerkve in posledično za spremembo Zakona o verski svobodi, 1. del”

#1
Rado

Izjemen prispevek!

Vendar sta cerkvena indoktrinacija in kapitalski vpliv tako močna, da zadeva lahko uspe le na daljši rok in s stalnim prizadevanjem osveščenih, da resnico pojasnijo tudi drugim.

#2
MarijaMagdalena

Predlagatelji imajo povsem prav. Cerkev se res vmešava (bolj ali manj odkrito) v politiko, kar je nedopustno in nezdružljivo z Ustavo. kolikor sem, smo laična država in razsvetljenska tradicija v Evropi je LOČENOST POSVETNE IN CERKVENE OBLASTI. Naj papež vlada v Vatikanu in svojim vernim ovčicam, ostale državljane pa naj pistijo pri miru in se ne vmešavajo v politiko. Ali bomo postali talibanska država?

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !