Predlog tožbe za prepoved delovanja Katoliške cerkve – 2.del

Datum objave: 14.07.2008 ob 14:45
Kategorija: miks
  1. Katoliška cerkev huje krši Ustavo Republike Slovenije, kar je razvidno tudi iz sledečega:

l da trdi, da so pravice dane od Boga (Večer, 17.10.2005) in ne od države, kar je v hudem nasprotju s slovensko ustavo, ki v tretjem členu kot vir pravic določa ljudstvo oz. državo – na ta način Katoliška cerkev sploh ne priznava ljudstva kot temelja oblasti, temveč vsiljuje Boga kot “oblastnika”;

l da zahteva od staršev čimprejšni krst dojenčkov (Zakonik cerkvenega prava, kanon 867) in to celo pod grožnjo večnega pekla, pri čemer je sam krst dojenčkov, ki pomeni vstop krščenca v Katoliško cerkev v nasprotju z 41. členom ustave, ki tudi otrokom priznava svobodo vesti in v okviru tega tudi svobodo verske opredelitve. Posledice prisilnega krsta, prisilnega zato, ker otrok ni imel možnosti, da se o tem sploh izreče, so za takšnega otroka zelo hude, saj s krstom dobi velike in zastrašujoče obveznosti v Katoliški cerkvi. Tako se mora krščen otrok podrejati drugim in jim služiti v občestvu cerkve, poslušen mora biti cerkvenim dostojanstvenikom in jih ubogati, pred ljudmi mora izpovedovati vero in se udeleževati apostolske ter misijonske dejavnosti božjega ljudstva (Katekizem katoliške cerkve, št. 1269 in 1270). Jasno je, da mora obstajati v demokratični družbi svobodna privolitev nekoga za sprejem dolžnosti, kar pri krstu dojenčkov oz. otrok ni zagotovljeno. Seveda mora tudi za vstop v neko versko skupnost obstajati svobodna privolitev osebe. Če zaradi starosti ali česa drugega oseba te privolitve ni zmožna podati, je potrebno počakati tako dolgo, da lahko takšna oseba zavestno, zavedajoč se vseh posledic, poda privolitev ali pa jo odkloni. Tako je tudi po 41. členu slov. ustave. Ker je otrokova korist najvišja vrednota v vzgoji otrok, kar izhaja tudi iz 54. in 56. člena ustave, se postavi vprašanje, ali je v korist otroka, da dobi prej navedene obveznosti, ki ga spremljajo celo življenje in mu nalagajo velika bremena? Ali je v korist otroka, da postane stvar, kar se po nauku Katoliške cerkve zgodi ob krstu? Ali otrok s krstom ne izgubi svojo svobodno osebnost in postane last cerkve? Seveda pa Katoliška cerkev s krstom dojenčkov ne krši samo ustave, temveč tudi lasten nauk, saj po drugi strani uči, da “nikogar ni dovoljeno siliti, da bi se proti svoji vesti oklenil katoliške vere.” (Zakonik cerkvenega prava, kanon 748) Uči pa tudi Jezusove besede, da je prvo potrebno učiti in nato krstiti (Mt 28,19). Katoliška cerkev s krstom dojenčkov krši torej slovensko ustavo in svoj lastni nauk. Zanimivo je tudi, da obstaja okoli 10 izobčenj v zvezi z zmotami glede krsta, ki jih je cerkev sprejela na Tridentinskem vesoljnem cerkvenem zboru (1547). Tisti, ki torej ne priznavajo krst, kot to uči Katoliška cerkev, so prekleti in poslani v večni pekel, kjer bodo trpeli peklenske muke – seveda po nauku omenjene cerkve. Ali ne gre tukaj tudi za hude grožnje človekovem dostojanstvu? Izobčenja so razvidna iz že omenjene knjige Vera cerkve, št. 532 in naslednje. V zvezi s krstom dojenčkov si je potrebno postaviti tudi vprašanje: koliko pedofilije klerikov bi bilo, če bi se ljudje krstili odrasli, kar bi bilo ustavno in seveda edino pošteno do krščencev. Stikov med otroci in duhovniki bi bilo bistveno manj in s tem tudi verjetnost pedofilije. Odpadel bi namreč verouk in podobne dejavnosti;

l da iz Katoliške cerkve ni mogoč celovit izstop, temveč samo formalen, kar je huda kršitev verske svobode oz. svobode vesti iz 41. člena. Poleg tega pa gre v tem primeru tudi za izjemno hudo kršitev človekovega dostojanstva iz 34. člena ustave, kajti dejstvo, da človeka, ki sicer izstopi iz Katoliške cerkve še naprej veže zakramentalna vez s to cerkvijo, saj se krsta ne da zbrisati, kot to trdi cerkev, kar posledično pomeni, da kljub izstopu še vedno ima vse obveznosti, razen kanonične oblike poroke, ki jih je pridobil npr. s prisilnim krstom, ostane pa brez pravic. Ali ne gre pri članstvu v Katoliški cerkvi za neke vrste suženjstvo: krst in s tem vstop ter prejem hudih obveznosti in bremen brez človekovega soglasja in celo brez možnosti izstopa iz cerkve, saj izstop je ali pa ga ni. Če človek formalno izstopi, pa ga po katoliškem nauku čaka še izobčenje, torej večni pekel. Nekdo, ki samo izkoristi pravico do verske svobode oz. svobode vesti, ki mu jo daje ustava, je s strani Katoliške cerkve kaznovan z najhujšo kaznijo, to je z izobčenjem. Ali ne gre v tem primeru za neverjetno sovražnost do ljudi in izjemno hudo kršitev človekovega dostojanstva. In v 21. stoletju še vedno obstaja organizacija, ki tako postopa. In ne samo to: mnoge države, vključno s Slovenijo, celo financirajo njeno dejavnost;

l da za mnoge moralne prekrške predpisuje smrtno kazen, pa čeprav je po slov. ustavi je človekovo življenje nedotakljivo in v Sloveniji ni smrtne kazni (17. člen). To je razvidno tudi iz spodnjih citatov iz Biblije:

l Čarovnice ne puščaj pri življenju. (2 Mz 22,17)

l Če kdo prešuštvuje z ženo svojega bližnjega, naj bosta oba usmrčena, prešuštnik in prešuštnica. (3 Mz 20,10)

l Če kdo leži z ženo svojega očeta, s tem odgrne nagoto svojega očeta; naj bosta oba usmrčena; njuna kri pade nanju. (3 Mz 20,11)

l Če kdo leži z moškim, kakor se leži z žensko, sta oba storila gnusobo; naj bosta usmrčena; njuna kri pade nanju. (3 Mz 20,13)

l Če kdo leži s svojo snaho, naj bosta oba usmrčena; ravnala sta sprevrženo; njuna kri pade nanju. (3 Mz 20,12)

l Če si kdo vzame ženo in še njeno mater, je to krvoskrunstvo; njega in njiju naj sežgejo v ognju, da ne bo krvoskrunstva med vami. (3 Mz 20,14)

l Če kdo spolno občuje z živaljo, naj bo usmrčen; in žival zakoljite! (3 Mz 20,15)

l Če se ženska približa kateri koli živali, da bi se z njo parila, ubijte žensko in žival; naj bosta usmrčeni; njuna kri pade nanju! (3 Mz 20,16)

l Človek pa, ki bi predrzno ravnal, tako da ne bi poslušal duhovnika, ki tam opravlja službo GOSPODU, tvojemu Bogu ali sodnika, ta človek mora umreti; … (5 Mz 17,12)

l Če ima kdo trmoglavega in upornega sina, ki ne posluša ne očetovega ne materinega glasu in ju ne uboga, čeprav ga strahujeta, naj ga oče in mati primeta in peljeta k mestnim starešinam, k vratom njegovega kraja. Rečeta naj starešinam njegovega mesta: “Ta najin sin je trmoglav in uporen, ne posluša najinega glasu, požrešen je in pijanec.”Potem naj ga vsi možje njegovega mesta posujejo s kamenjem, da umre. Tako odpravi zlo iz svoje srede! Ves Izrael naj to sliši in se boji. (5 Mz 21,18-21)

l Kdor udari svojega očeta ali mater, naj bo kaznovan s smrtjo. (2 Mz 21,15)

l Kdor ugrabi človeka, naj ga je že prodal ali ga najdejo v njegovih rokah, naj bo kaznovan s smrtjo. (2 Mz 21,16)

l Kdor preklinja svojega očeta ali mater, naj bo kaznovan s smrtjo. (2 Mz 21,17)

l Kadar vol do smrti pobode moža ali ženo, naj bo vol kamnan in njegovo meso se ne sme jesti; gospodar vola pa naj bo brez kazni. Če pa je vol že prej bodel in je bil njegov gospodar posvarjen, pa ni pazil nanj, in je vol usmrtil moža ali ženo, naj bo vol kamnan, pa tudi njegov gospodar naj bo usmrčen. (2 Mz 28-30)

l In GOSPOD je spregovoril Mojzesu ter rekel: “Pelji preklinjevalca iz tabora in vsi, ki so ga slišali, naj mu položijo roke na glavo. Nato naj ga vsa skupnost kamenja! Izraelovim sinovom pa spregovôri in reci: ›Kdor koli preklinja svojega Boga, si nakoplje greh in kdor sramoti GOSPODOVO ime, naj bo usmrčen. Vsa skupnost naj ga posuje s kamenjem. Naj bo tujec ali domačin: ker je sramotil Ime, mora umreti. Kdor ubije katero koli človeško bitje, naj bo usmrčen. Kdor ubije žival, naj jo povrne, žival za žival. Kdor svojemu rojaku prizadene poškodbo, naj mu storijo, kakor je storil: zlom za zlom, oko za oko in zob za zob; kakor je on prizadel človeka, tako naj prizadenejo njega. Kdor ubije žival, naj jo povrne, kdor pa ubije človeka, mora umreti. In to pravo imejte za tujca kakor za domačina; kajti jaz sem GOSPOD, vaš Bog.‹” Mojzes je to povedal Izraelovim sinovom. In odpeljali so preklinjevalca iz tabora in ga posuli s kamenjem. Izraelovi sinovi so storili tako, kakor je GOSPOD zapovedal Mojzesu. (3 Mz 13-23)

l Bog ga je izpeljal iz Egipta; rogove ima kakor bivol. Požira narode, njemu sovražne, drobi jim kosti in jih predira s puščicami. (4 Mz 24,8)

l GOSPOD je govoril Mojzesu in rekel: “Napadajte Midjánce in jih bijte! Kajti sovražno so ravnali z vami, ko so vas z zvijačo zapeljali v zadevi Báal Peórja in svoje sestre Kozbí, hčere midjánskega kneza, ki je bila ubita na dan nadloge zaradi Peórja.” (4 Mz 25,16)

l S krvjo upijanim svoje puščice in moj meč bo jedel meso: s krvjo pobitih in ujetih, z dolgolasimi glavami sovražnika. (5 Mz 32,42)

l Rekel jim je: “Tako govori GOSPOD, Izraelov Bog: ›Pripnite si vsak svoj meč k boku, pojdite po taboru sem in tja, od vrat do vrat, in vsak naj ubije svojega brata, prijatelja in soseda!‹” Levijevi sinovi so storili po Mojzesovi besedi in tisti dan je padlo izmed ljudstva približno tri tisoč mož. (2 Mz 32,27-28)

l Ko se približaš mestu, da bi ga napadel, mu najprej ponudi mir! Če ti odgovori miroljubno in se ti odpre, naj ti bo vse ljudstvo, ki se najde v njem, dolžno opravljati tlako in ti služiti. Če pa ne sklene miru s teboj, ampak se hoče bojevati, ga oblegaj! Ko ti ga GOSPOD, tvoj Bog, da v roke, pobij vse moške v njem z ostrino meča! Le ženske, otroke, živino in vse, kar je v mestu, ves plen v njem zapleni zase in uživaj plen svojih sovražnikov, ki ti ga da GOSPOD, tvoj Bog! Tako stôri z vsemi mesti, ki so zelo daleč od tebe in niso izmed mest tehle narodov! Toda v mestih teh ljudstev, ki ti jih GOSPOD, tvoj Bog, daje kot dedno posest, ne puščaj pri življenju ničesar, kar diha, temveč z zakletvijo popolnoma pokončaj Hetejce, Amoréjce, Kánaance, Perizéjce, Hivéjce in Jebusejce, kakor ti je zapovedal GOSPOD, tvoj Bog, da vas ne naučijo počenjati vseh gnusob, ki so jih počenjali svojim bogovom, da se ne pregrešite proti GOSPODU, svojemu Bogu! (5 Mz 20,10-18)

l GOSPOD je govoril Mojzesu in rekel: “Maščuj se Midjáncem za Izraelove sinove! Potem boš pridružen svojim ljudem.” Nato je Mojzes govoril ljudstvu in rekel: “Oborožite izmed sebe može za vojsko! Naj gredo nad Midján, da nad njim opravijo GOSPODOVO maščevanje. Po tisoč iz vsakega Izraelovega rodu jih pošljite v vojno!”… Šli so v vojno zoper Midjánce, kakor je GOSPOD zapovedal Mojzesu, in pobili vse moške. Poleg drugih, ki so jih prebodli, so ubili tudi midjánske kralje: Evíja, Rekema, Curja, Hura in Reba, pet midjánskih kraljev. Tudi Bileáma, Beórjevega sina, so ubili z mečem. Izraelovi sinovi so odpeljali midjánske žene in njihove otroke kot ujetnike in vzeli kot plen vso njihovo živino in vse črede in vse imetje. Vsa mesta, kjer so prebivali, in vsa šotorišča so požgali z ognjem. In vzeli so, kar so uropali, in ves plen, ljudi in živino, in pripeljali k Mojzesu in duhovniku Eleazarju in skupnosti Izraelovih sinov ujetnike in plen in vse, kar so uropali, v tabor na Moábskih planjavah ob Jordanu pri Jerihi. … Zdaj torej pobijte vse otroke moškega spola; prav tako ubijte vsako žensko, ki je že spoznala moža in ležala z moškim! (4 Mz 31,1-17)

l In GOSPOD je rekel Mojzesu: “Vzemi vse poglavarje ljudstva in jih daj obesiti na soncu pred GOSPODA, da se njegova jeza umakne od Izraela!” Mojzes je rekel Izraelovim sodnikom: “Vsak naj od svojih mož pobije tiste, ki so se vdali Báal Peórju.” (4 Mz 25,4-5)

l In glej, prišel je nekdo izmed Izraelovih sinov in je pred očmi Mojzesa in vse skupnosti Izraelovih sinov, ko so ti jokali pri vhodu v shodni šotor, pripeljal Midjánko k svojim bratom. Ko je to videl Pinhás, sin Eleazarja, ki je bil sin duhovnika Arona, se je vzdignil iz srede skupnosti, vzel sulico v roko in šel za Izraelcem v ženski prostor in prebodel oba, Izraelca in žensko, skozi trebuh. In nadloga med Izraelovimi sinovi je prenehala. (4 Mz 25,6-8)

l Ko je prišel v svojo hišo, je vzel nož, prijel svojo priležnico in jo razrezal, ud za udom, na dvanajst kosov, in jo razposlal po vsem Izraelovem ozemlju. (Sod 19,29)

l Siserá je peš pribežal do šotora Jaéle, žene Kenéjca Heberja …Jaéla je prišla Siseráju naproti in mu rekla: “Stopi noter, moj gospod! Stopi k meni, nikar se ne boj!”… Potem je Heberjeva žena Jaéla pograbila šotorski klin, vzela kladivo v svojo roko, se mu tiho približala in zabila klin v njegova senca tako, da se je zarinil v zemljo. V trdnem spanju se je stresel in umrl. In glej, ko je Barák še zasledoval Siserája, mu je Jaéla prišla naproti ter mu rekla: “Pridi in pokažem ti moža, ki ga iščeš!” Vstopil je k njej in glej, Siserá je ležal mrtev s klinom v svojih sencih. (Sod 4,17-22)

l Samarija se bo pokorila, kajti uprla se je svojemu Bogu. Padli bodo pod mečem, njihovi otročiči bodo raztreščeni, njihove spočetnice razparane. (Oz 14,1)

l Ko je pismo prišlo do njih, so prijeli kraljeve sinove in vseh sedemdeset pomorili. Njihove glave so deli v košare in mu jih poslali v Jezreél. Prišel je odposlanec in mu sporočil, da so prinesli glave kraljevih sinov. On pa je rekel: “Do jutra jih denite v dveh kupih pred mestna vrata!” (2 Kr 10,7-8)

l Polni so vsakršne krivičnosti, zlobnosti, lakomnosti, hudobije. Zvrhani so nevoščljivosti, ubijanja, prepirljivosti, zvijačnosti, zlohotnosti. Hujskači so, obrekljivci, Bogu sovražni, objestneži, domišljavci, bahači, iznajdljivi v hudobiji, neposlušni staršem, brez pameti, brez zvestobe, brez srca, brez usmiljenja. Čeprav poznajo Božji zakon, po katerem so tisti, ki delajo takšne stvari, vredni smrti, jih ne samo počenjajo, temveč tistim, ki jih delajo, celo pritrjujejo. (Rim 1, 29-32)

l … Tudi vi ste od lastnih rojakov pretrpeli iste hude reči kakor one od Judov, torej od njih, ki so celo ubili Gospoda Jezusa Kristusa in preroke in preganjali tudi nas. Ti niso Bogu všeč, nasprotniki vseh ljudi so in nam branijo oznanjati poganom, da bi se rešili. Tako so prignali svoje grehe do skrajnosti. Toda jeza nad njimi je že prikipela do vrhunca. (1 Tes 2,14-16)

l Ti svojeglavci, podobni brezumnim živalim, ki so že po naravi rojene zato, da jih lovijo in pobijajo, pa preklinjajo tisto, česar ne poznajo. Zato jih bo njihova lastna pokvarjenost uničila, za krivičnost pa bodo prejeli plačilo. (2 Pt 2,12-13).

To so torej navodila za ravnanje tudi v sedanjem času, saj Biblija, kot že navedeno, velja tudi danes. Gre za izjemno hudo nasilje in pozivanje k ubijanju. Ni bistveno, da se sedaj to v glavnem ne izpolnjuje (razen npr. Ruanda in še mogoče kje), bistveno je, da je to veljavno in da zavezuje vse katolike k takšnemu ravnanju.

  1. Katoliška cerkev spodbuja k narodni, rasni, verski ali drugi neenakopravnosti, kar je razvidno tudi iz sledečega:

l da spolno aktivnim homoseksualcem in moškim z močnim nagnjenjem do istega spola ali tistim, ki podpirajo homoseksualno kulturo prepoveduje sprejem mašniškega posvečenja, torej ne morejo biti duhovniki (Delo, 12.11.2005);

l da je šolski urad škofije v Innsbrucku učiteljici verouka na neki gimnaziji za leto dni prepovedal poučevati verouk, ker se je ločila od moža (Delo, 13.4.2005), to za druge profile učiteljev ne velja;

l da je odgovorni urednik in direktor katoliškega tednika Družina v članku Zakaj se Cerkev vtika v politiko? zapisal: “Ko govorim o Katoliški cerkvi, mislim tudi na vse preostale Cerkve in verske skupnosti pri nas” (Finance, 2.11.2006), s čimer je nepooblaščeno govoril v imenu vseh verskih skupnosti, kar pomeni, da jih je spravil v neenakopraven položaj;

l da je vatikanskim uslužbencem, klerikom kot tudi laikom, prepovedano, da se vključujejo v organizacije in društva, ki ne ravnajo v duhu doktrine in discipline Katoliške cerkve in kdor se pregreši, bo mahoma odpuščen (Dnevnik, 1.7.1999), omenjenim osebam, vsaj laikom, je kršena temeljna pravica do svobodnega združevanja, to pa je neenakopravno z mnogimi drugimi;

l da ženskam ne priznava enakopravnega položaja z moškimi, kar je razvidno tudi iz naslednjih nepreklicanih izjav:

l Ženske so določene predvsem za to, da zadovoljijo moško pohotnost. (Johannes Chryostomos, 349-407, gr. cerkveni učitelj)

l Ženska je manjvredno bitje, ki ga Bog ni ustvaril po svoji podobi. Naravnemu redu ustreza, da žene služijo možem. (Cerkveni oče Avguštin, 354-430 – Avguštin velja za enega najpomembnejših cerkvenih učiteljev)

l Bistvena vrednota žene je v njeni sposobnosti rojevanja in v njeni gospodinjski koristi. (Tomaž Akvinski, cerkveni učitelj 1225-1275)

l Žena mora pokriti glavo, ker ni podoba Boga. (Ambrozij, cerkveni učitelj, 339-397)

l Moški fetus postane človek po 40 dneh, ženski po 80 dneh. Deklice nastanejo zaradi poškodovanih semen ali vlažnih vetrov. (Tomaž Akvinski, cerk. učitelj in patron katoliških visokih šol)

l Ko vidiš žensko, misli, da je hudič! Je neke vrste pekel! (Papež Pij II., 1405-1464)

l Ženske je narava določila za skupni užitek. (Kapokrates, zgodnji kristjan in ustanovitelj samostanov)

l Ženska je napaka narave … s svojim presežkom vlage in s svojo podtemperaturo je telesno in duhovno … manjvredna … neke vrste pohabljen, zgrešen, spodletel moški … polno udejanjanje človeške vrste je samo moški. (Tomaž Akvinski, sv. cerkveni učitelj 1225-1274)

l Dekleta, ki nosijo mini krila, pridejo v pekel. (Jezuit Wild v 20. stol.)

l Blizu cerkve ne smejo stanovati ženske. (Sinoda v Coyaci, 1050)

l Kjer se zadržuje duhovnik, tja ženska ne sme vstopiti. (Sinoda v Parizu, 846)

l Duhovniki, ki prenočujejo sum vzbujajoče ženske, morajo biti kaznovani. Ženske pa mora škof prodati v suženjstvo. (2. sinoda iz Toleda, 589)

l Ženskam mora že zavest o lastnem bitju priklicati sram. (Klemen Aleksandrijski)

l Ženske ne smejo v lastnem imenu napisati pisma niti ga sprejeti! (Sinoda iz Elvira, 4. stol.)

l Ves (ženski) spol je šibak in lahkomiseln. Odrešenje najdejo samo zaradi otrok. (Johannes Chrysostomos, sv., 349-407, grški cerkveni učitelj)

Očitno je iz cerkvenega nauka izhajal tudi župnik Jože Pacek, ki je v Družini (15.7.2001) zapisal, da je ženska ustvarjena kot pomočnica človeku. Komentar ob vsem tem ni potreben, še posebej ne ob odnosu do žensk, saj so izjave same zase zelo zgovorne. Živimo v 21. stoletju.

  1. Katoliška cerkev spodbuja k nasilju in vojni, kar je razvidno tudi iz sledečega:

l da je Škof Andrea Gemma, ki je bil včasih glavni vatikanski izganjalec hudiča, napovedal, da bo Vatikan kmalu obračunal z ljudmi, ki se pretvarjajo, da se jim v Međugorju prikazuje Devica Marija in končno opravil s to sramoto za Katoliško cerkev (Delo, 4.6.2008). V Indirektu je istega dne pisalo, da je Međugorje doživelo vatikansko prekletstvo. Prekletstvo in obračun po katoliškem nauku pomeni, da je potrebno odstraniti vse te ljudi, tudi nasilno, saj je izobčenje oz. prekletstvo včasih pomenilo celo smrtno obsodbo;

l da je nasilje po mnenju Svetega sedeža zadnje sredstvo, s katerim si lahko človek izbojuje pravico (Družina, 22.5.2005), kar je v nasprotju tudi s 63. členom ustave, ki prepoveduje vsakršno spodbujanje k nasilju in vojni – če je prepovedano spodbujanje k nasilju, je jasno prepovedano tudi samo nasilje;

l da je papež Janez Pavel II podprl vojno v Iraku, saj je izjavil, da je uporaba sile lahko samo zadnji izhod (Delo, 17.3.2003), torej: vojna da, vendar kot zadnje sredstvo ali drugače: če ne gre drugače, lahko tudi vojna. Napad na Irak je izrecno podprl tudi ameriški vojaški nadškof O’Brien (Katoliška tiskovna agencija, 26.3.2003). Napad na Irak leta 2003 je bil v nasprotju z listinami OZN, temeljil pa je tudi na zavestnih lažeh ameriške administracije glede iraškega orožja za množično uničevanje;

l da je argentinski vojaški škof Baseotto izjavil, da bi morali argentinskega ministra za zdravstvo vreči v reko s kamnom okrog vratu (Delo, 23.3.2005);

l da stoji na stališču “pravične vojne” (Katekizem katoliške cerkve, št. 2308, 2309), kar v praksi pomeni, da je pravično tisto, kar je katoliško in v interesu cerkve, ostalo pa je krivično, ki ga je potrebno odstraniti, tudi z nasiljem in drugim nezakonitimi metodami. Vsaka vojna je nasilna, tudi tako imenovana pravična. To je v nasprotju s 63. členom ustave, ki prepoveduje vsakršno spodbujanje k vojni – če je prepovedano spodbujanje k vojni, je jasno prepovedana tudi sama vojna, tako tudi pravična. Sicer pa: ali je vojna sploh lahko pravična?;

l da uči: “Pazi na to, kar ti danes zapovedujem! Glej, pregnal bom pred teboj Amoréjce, Kánaance, Hetejce, Perizéjce, Hivéjce in Jebusejce. Varuj se, da ne skleneš zaveze s prebivalci dežele, v katero prideš, da ne postanejo past v tvoji sredi! Temveč podrite njihove oltarje, razbijte spomenike in posekajte njihove svete kole! Kajti ne smeš se priklanjati drugemu bogu, ker je GOSPODOVO ime ›Ljubosumni‹, ljubosumen Bog je. (2 Mz 11-14)”

Zgodovina Katoliške cerkve je polna vojn in nasilja, kot je bilo že predhodno podrobneje prikazano. To nasilje traja dalje, vendar je bolj sofisticirano in prikrito kot včasih. Cerkev se mu ni odrekla, kar dokazuje tudi to, da je njen nauk od začetka nespremenjen. Katoliška cerkev sodeluje celo v sedanjem času v vojnah oz. vojnih spopadih (NDH – pomor pravoslavcev v Jasenovcu, Argentina in sodelovanje z vojaško hunto, Ruanda – sodelovanje v pomorih Tutsijev).

  1. Katoliška cerkev razpihuje narodno, rasno, versko ali drugo sovraštvo oz. nestrpnost ali preganjanje, kar je razvidno tudi iz sledečega:

l da je Katoliška cerkev je povezovalca Andrea Rivero na prvomajskem koncertu v Rimu preko svojega uradnega glasila razglasila za terorista, ker je dejal, da ne prenese dejstva, da je Vatikan zavrnil pogreb Welbyja, to je bolnika z multiplo sklerozo, ki je dosegel, da so mu dopustili umreti (Dnevnik, 8.5.2007);

l da je direktor poljskega katoliškega radia Marija duhovnik Tadeusz Rydzyk, ki je tudi eden najbogatejših Poljakov, saj se premoženje, ki ga upravlja preko samostanov, ki jih je ustanovil in jim je naderejen, ocenjuje na okoli 77 milijonov EUR (Dnevnik, 4.8.2007), na Poljskem netil sovraštvo, zaradi česar ga je grajal sam papež (Delo, 10.8.2007);

l da poljska katoliška postaja Radio Marija širi tudi antisemitizem (Delo, 5.6.2006);

l da je papež Benedikt XVI. na prvi splošni avdienci v letu 2007 vse neverujoče okarakteriziral kot sile teme in zla (Mladina, 27.1.2007);

l da je papež Benedikt XVI. oznanil vernikom, da je pokristjanjevanje drugih in drugačnih neodtujljiva pravica in dolžnost Katoliške cerkve in da je evangelizacija glavna naloga cerkve, pri čemer je kot glavne nevarnosti, proti katerim se morajo katoliki neusmiljeno boriti, označil materializem, relativizem in laicizem. V boju proti temu zlu katolik ne sme nikoli popuščati ali sklepati kompromisov (Delo, 19.5.2008);

l da je kardinal Franc Rode izjavil: “Imam kaj bolj pametnega početi kot pa se ukvarjati s to prekleto slovensko politiko”. (Dnevnik, 10.4.2007);

l da je nadškof Angelo Amato istospolne poroke označil za čisto zlo, splav in evatanazijo pa za terorizem s človeškim obrazom (Mladina, 26.4.2007);

l da je duhovnik dr. Ivan Štuhec izjavil, da Judi danes delajo velike neumnosti in so vredni marsikatere obsodbe (Večer, 11.2.2008);

l da je prevajalec oz. slikar, ki objavlja tudi v katoliškem tedniku Družina (Pavel Ferluga) zapisal: “Ker – bodimo odkriti – širjenje islamske veroizpovedi v Sloveniji je večji zločin od “skrunitve” Korana, saj se s tem postavljajo temelji terorizma in razdvajanja naroda z dvatisočletno tradicijo krščanstva na naših tleh. Že razdvajanje Slovencev na dve tako različni veroizpovedi je hujskanje h genocidu.” (Demokracija, 23/2005);

l da je v letu 2005 preko Hrvaške škofovske konference okoli 15.000 hrvaških otrok, ki so bili spočeti s pomočjo medicine, opredelila kot stvar (Delo, 7.2.2005);

l da je nadškof in metropolit Franc Rode leta 1997 izjavil: “Tu je tisti sramotni 55. člen slovenske ustave, ki je dejansko nečast naši deželi. …” (Mladina, 25.11.2006);

l da je kardinal Franc Rode dejal, da Slovenci kot narod brez katoliške vere nimajo prihodnosti in da neprimerno več življenj, kot jih uničijo slovenske ceste, uničijo slovenske ginekološke klinike (Mladina, 25.11.2006);

l da je duhovnik dr. Štuhec označil Tibetansko budistično kongregacijo Dharmaling kot trojanskega konja, ker naj bi bil eden izmed piscev t.i. Guličeva zakona budist (Dnevnik, 9.6.2006);

l da je nadškof Franc Rode (Jana, 24.10.2006)

l za tiste, ki ne hodijo v cerkev izjavil, da so “nemški ovčarji”;

l za tiste, ki nimajo krščanske izobrazbe izjavil, da v muzejih “strmijo kot idioti, kar v resnici tudi so”;

l da je nadškof Franc Rode izjavil: “Kdor hoče dobro slovenskemu narodu, kdor hoče biti zares pravi Slovenec, mora biti kristjan ali vsaj zaznamovan s krščansko kulturo.” (Mag, 17.9.1997);

l da je nadškof Perko izjavil, da za “zakrknjene nevernike ne more biti milosti” (Jana, 24.10.2006);

l da je kardinal Ratzinger glede rokenrola izjavil: “Rokenrol je izrazito sredstvo protiverskega vzdušja. Je posvetna različica stare ekstatične vere, pri kateri človek znižuje meje individualnosti in osebnosti, da bi se osvobodil bremena zavedanja” (Mladina, 25.4.2005);

l da je kardinal Ratzinger v izjavi Dominus Jezus zapisal, da je le rimskokatoliška cerkev edina Kristusova cerkev, kar je povzročilo gnev ostalih krščanskih cerkva (Mladina, 25.4.2005);

l da je katolik Silvio Berlusconi, sicer tudi italijanski primier, izjavil, da je krščanstvo boljše od islama (Mladina, 23.5.2005);

l da je madžarski katoliški duhovnik Domokos Janosa obtožil veleizdaje 75-letno upokojenko, ki je “bojkotirala” cerkev zato, ker nasprotuje politiziranju pridigarjev v času predvolilne kampanje (Delo, 18.4.2006)

l da je na letakih, ki so jih delili v nekaterih cerkvenih županjah na podeželju Madžarske napisala, da bodo vsi volilci, ki leta 2006 ne bodo volili vodilne opozicijske desničarske stranke Fidesz-MPSz, poklicani na odgovornost pred strogo božje sodišče (Delo, 18.4.2006);

l da so nekateri duhovniki na Madžarskem v letu 2002 vse socialiste razglasili za pripadnike “demonske in hudičeve” stranke (Delo, 18.4.2006);

l da je papež Benedikt XVI. marca 2008 javno krstil muslimana, italijanskega novinarja egiptovskega rodu Magdija Allama, ki podpira Izrael in je odkrit nasprotnik islama, s čimer je “ponižal in razžalil Arabce in muslimane” (Delo, 27.3.2008);

l da je kardinal Giacomo Biffy razglasil za antikriste vegetarijance, borce za živalske pravice, pacifiste in tiste, ki zagovarjajo dialog s pravoslavno ali anglikansko cerkvijo (Mladina, 20.3.2000);

l da je papež Benedikt XVI. na predavanju na univerzi v Regensburgu citiral več kakor šeststo let staro izjavo bizantinskega cesarja Manuela II v pogovoru s perzijskim učenjakom: “Pokažite mi, kaj je Mohamed prinesel novega, in našli boste samo slabo in nečloveško, kakšen je predpis, naj se vera, ki jo je pridigal, širi z mečem«, s čimer je ogorčil muslimane in zaradi česar je prišlo do protestov po celem svetu (Delo, 16.9.2006);

l da je nizozemski poslanec Geert Wilders, vzgojen katoliški veri, objavil na spletu film Fitna, v katerem je enačil islam z nasiljem (Dnevnik, 12.4.2008), ki je povzročil v muslimanskem svetu veliko razburjenje;

l da je predsednik nemške škofovske konference kardinal Karl Lehmann opozoril, da “moramo brez obtoževanja in domišljavosti naše muslimanske sogovornike soočiti tudi s tem, da je z religijo motivirano nasilje fenomen, ki je pretežno – čeprav ne izključno – povezan z islamom.” (Delo, 21.9.2006)To je seveda daleč proč od resnice;

l da je papež Janez III. (561-574) preklel vegetarijance, kar je razglasil na prvi sinodi v Bragi (Portugalska). Izjavil je: “Če ima nekdo mesne jedi, ki jih je Bog dal ljudem za uživanje, za nečiste in … se jim (mesnim jedem) odpove…, je obtožen z anatemo.” (Društvo za osvoboditev živali in njihove pravice, Živalim sovražna Hieronimova Biblija, str. 17). Zaradi tega prekletstva še danes neizmerno trpijo živali, ki so uporabljene kot klavna živina, poleg tega pa so milijoni vegetarijancev po vsem svetu s tem prekletstvom poslani v pekel. Katoliška cerkev tako tiste, ki npr. iz etičnih razlogov ne uživajo mesa in s tem ne povzročajo trpljenja živalim, pošlje v pekel, kar je med drugim tudi neverjetno norčevanje iz ljudi. Katoliška cerkev je zaradi svoje tisočletne podpore živinoreji glavni krivec za uničevanje okolja in podnebja, kar vse dokazano povzroča ta dejavnost, seveda pa ima tudi glavno odgovornost za mnoge bolezni, ki so produkt mesa in živinoreje. Če bi cerkev zavračala živinorejo in uživanje mesa, sedaj ne bi bilo hudih problemov z okoljem, podnebjem in boleznimi, saj je imela ves čas glavno besedo v zahodni družbi. Njena beseda proti ubijanju živali bi imela izjemen odmev. Tako bi tudi sledila svojih zapovedi Ne ubijaj, iz katere jasno izhaja, da se ne sme ubijati niti živali, saj ne piše Ne ubijaj ljudi, živali pa lahko. Seveda tudi ne bi bilo trpljenja in poniževanja živali. Vsako leto se po svetu pomori neverjetnih 45 milijard živali za prehrano ljudi, v Sloveniji okoli 30 milijonov. Vegetarijanstvo bi bilo rešitev za veliko število družbenih problemov, tudi za problem lakote. Namreč: za 1 kg govejega mesa je potrebnih 9 kg žita. Koliko ljudi lahko prehrani 1 kg govedine in koliko 9 kg žita. Vsak dan umre več 10.000 ljudi za lakoto;

l da je s svojimi izjavami netila in še neti sovraštvo do Judov. Nekaj teh izjav, ki niso bile preklicane:

l Judje morajo na svojih oblačilih nositi razpoznavni znak.

l Judje morajo nositi posebno obleko, da bi bil nezmernosti te tako gnusne mešanice mesa v prihodnje onemogočen vsak izgovor za zmoto. (4. lateranski koncil, 1215)

l Judi ne smejo več zidati sinagog. (koncil Oxford, 1222)

l Judi ne smejo na cesto ob krščanskih praznikih. (3. orleanska sinoda, 538)

l Kristjani ne smejo stanovati pri Judih. (Narbonska sinoda, 1050)

l Judi kristjanov ne smejo spraviti pred sodišče ali pričati proti njim. (3. lateranski koncil, 1179)

l Judi smejo stanovati samo še v Judovski četrti. (Breslavska sinoda, 1267)

l Judovske terjatve proti krščanskim dolžnikom bodo zasežene. (Nürnberg, 14. stol.)

l Cerkev tudi v tem ne zagreši krivice, ko lahko razpolaga z njihovo posestjo, ker so Judi cerkveni sužnji. (Tomaž Akvinski, Summa theologiae)

l Judi so suženjske narave, blazneži, hudičevi služabniki, morilci, njihovi voditelji so zločinci, njihovi sodniki podleži, “so devetindevetdesetkrat tako slabi kot nejudi.” (Cerkveni učitelj Ephraim)

l Stroga dolžnost vesti vsakega kristjana je zatirati izrojeno judovstvo. (Škof Göllner iz Linza, 20. stoletje)

l Judi ne smejo zaposlovati krščanskih sodelavcev. (3. orleanska sinoda, 538).

Cerkev je na tretjem lateranskem koncilu (1179) celo preklela oz. izobčila kristjane, ki si drznejo živeti z Judi. Cerkveni nauk je bil podlaga za pregon in uničevanje Judov v zgodovini in še posebej med drugo svetovno vojno. “Tako sem danes prepričan, da ravnam v smislu vsemogočnega Stvarnika: s tem ko se obranim Judov, se bojujem za Gospodovo delo”, je izjavil katolik Adolf Hitler. “Svojo dolžnost opravljam s čisto vestjo in vernim srcem.” (Adolf Eichmann, 1906-1962, SS-Obersturmbannfuehrer, je v teku “dokončne rešitve” organiziral transport Judov v uničevalna taborišča).

Zgoraj navedena dejstva oz. izjave so same po sebi zgovorne in ne potrebujejo kakšne posebne obrazložitve. Kljub vsemu pa bi glede teh izjav potrebno še enkrat opozoriti na: “… Zato mora z največjo skrbnostjo odstranjati in izločati vse tisto, kar utegne nasprotovati veri ali kakorkoli postavljati v nevarnost zveličanje duš. – Zaradi tega ima Cerkev na temelju tiste oblasti, katero ji je zaupal njen božji ustanovitelj, ne le pravico, temveč tudi dolžnost, da ne le trpi, marveč da prepoveduje in obsoja katerekoli zmote, če tako zahtevata neokrnjenost vere in zveličanje duš.” (Anton Sterle: Vera cerkve, Mohorjev družba Celje, 1997, št. 382) Mogoče se v navedeno luč postavi kakšna stvar, ki sicer sama po sebi izgleda nedolžna.

  1. Namen, cilji in način izvajanja verskega nauka, verskega poslanstva ali druga dejavnost Katoliške cerkve

temelji na nasilju oziroma uporablja nasilna sredstva, kar je razvidno tudi iz sledečega:

l da je v Argentini podprla vojaško diktaturo generala Videle, ki je javno poudarjal svojo pripadnost Katoliški cerkvi in v kateri so katoliški generali v letih 1976 in 1083 dali ubiti od 12.000 do 30.000 političnih nasprotnikov. Poleg tega so v tujino izgnali okrog milijon ljudi, ustanovili številna koncentracijska taborišča, izumili nekaj novih načinov mučenja, mnogim “politično neprimernim” staršem odvzeli otroke. Prelivanje krvi so versko opravičevali kot “čiščenje Argentine z Jordanom krvi”. Eden od načinov ubijanja je bilo metanje zvezanih ljudi iz helikopterjev v morje. Dve leti, od 1976 do 1978, so se vsako sredo z višine nekaj tisoč metrov znebili okoli 2000 političnih zapornikov. Katoliška cerkev je vedela za koncentracijska taborišča in poboje. Po mnenju nekega katoliškega kaplana so bile vse usmrtitve krščanske (Razgledi, 1.10.1997);

l da je argentinski policijski kurat kaplan Christian von Wernich v času argentinske vojaške hunte (1976-1983) sodeloval pri sedmih umorih, 31 primerih mučenja in 42 ugrabitvah, za kar je bil na argentinskem sodišču obsojen na dosmrtno ječo (Delo, 11.10.2007);

l da je katoliška nuna Marie Theopisto Mukarubibi morila in stradala ljudi v bolnišnici, v kateri je delala med genocidom v Ruandi spomladi 1994, ko je bilo v stotih dneh ubitih skoraj milijon ljudi, za kar je bila na sodišču obsojena na 30 let zapora (Večer, 10.11.2006);

l da so bili duhovnik Athanase Seromba, ki je po pobojih zbežal v firenško okrožje leta 1997 in dve ruandski redovnici, sestri Maria Kisito Mukabutera in Gertrude Mukangango obsojeni v Belgiji, ker so oblasti predali več kot 7000 Tutsijev, da so jih pobili v južnih ruandskih predelih (Polonca Zor: Varnostna vloga Vatikana v mednarodni skupnosti, diplomsko delo, Univerza v Ljubljani, Fakulteta za družbene vede, 2006 in 24ur.com, 13.12.2006);

l da je katoliški duhovnik sodeloval v genocidu v mestu Nyange, saj je ukazal, da se cerkev, v kateri je bilo 2000 tutsijskih vernikov, poruši z buldožerji in ubije vsakega, ki bo poskušal pobegniti, pri čemer so bili vsi, ki so zatekli v cerkev, ubiti – zaradi tega je bil na Sodišču za vojne zločine v Ruandi (ICTR) obsojen na 15 let zapora (24ur.com, 13.12.2006);

l da je vrsta hutujskih katoliških cerkvenih voditeljev igrala pomembno vlogo v stodnevnem poboju Tutsijev in zmernih Hutujcev (24ur.com, 13.12.2006). Tako so npr. vodili hutujske vode smrti v tutsijska begunska taborišča znotraj katoliških cerkva, zalagali so jih z bencinom, da so lahko Tutsije žive zažgali, se udeleževali streljanja prebivalstva in sodelovali pri posiljevanju (Polonca Zor: Varnostna vloga Vatikana v mednarodni skupnosti, diplomsko delo, Univerza v Ljubljani, Fakulteta za družbene vede, 2006). Sicer se je za zapahi ruandskih ječ zaradi domnevnega sodelovanja v pogojih znašlo kar 30 predstavnikov Katoliške cerkve, dva duhovnika pa sta že bila obsojena na smrt (Dnevnik, 15.9.1999);

l da je bil škof Misago, najvišje pozicioniran katoliški funkcionar, na ruandskem sodišču obtožen načrtovanja genocida z visokimi političnimi in vojaškimi uradniki, predaje duhovnikov in drugih civilistov strelskim vodom in ugrabitve 30 mladih študentk, ki so bile zaupane v njegovo oskrbo (Polonca Zor: Varnostna vloga Vatikana v mednarodni skupnosti, diplomsko delo, Univerza v Ljubljani, Fakulteta za družbene vede, 2006 in Dnevnik, 15.9.1999);

l so bili katoliški kurati udeleženi v genocidu hrvaških fašistov nad pravoslavnimi Srbi v letih 1941-1943;

l da je katoliško pleme Ibo v Nigeriji napadlo muslimane ter jih vsaj 50 ubilo in razmesarilo (Dnevnik, 1.3.2000 in Polonca Zor: Varnostna vloga Vatikana v mednarodni skupnosti, diplomsko delo, Univerza v Ljubljani, Fakulteta za družbene vede, 2006);

l da je v času protireformacije sežigala protestantske knjige, preganjala in fizično uničevala protestante (Večer, 20.6.1998);

l glej tudi točko 9 te obrazložitve;

ogroža življenje ali zdravje, kar je razvidno tudi iz sledečega:

l da je hrvaški župnik Josip Stefančić v letu 2004 pijan z lovsko puško grozil obiskovalcem lokala Buk sredi Slunja (Dnevnik, 17.11.2004);

l da je leta 1976 Nemka Anneliese Michel iz Klingenberga na Maini umrla zaradi podhranjenosti po večmesečnem izganjanju hudiča (Sobotna priloga Dela, 1.3.2008);

l da je v Katoliški cerkvi večje število duhovnikov, ki so, in verjetno mnogi še, spolno zlorabljali otroke, zaradi česar je bilo po vsem svetu tisoče in tisoče zlorabljenih otrok, ki imajo hude psihične posledice. Seveda pa je mnogi tudi katoliških laikov, ki spolno zlorabljajo otroke;

ogroža druge pravice in svoboščine pripadnikov cerkve oziroma druge verske skupnosti ali drugih oseb na način, s katerim hudo krni človekovo dostojanstvo, kar je razvidno tudi iz sledečega:

l da je Katoliška cerkev imela med drugo svetovno vojno v Nemčiji kar okoli 6000 prisilnih delavcev (Delo, 11.4.2008);

l da je Vatikan leta 1962 z dokumentom Crimine Solicitationis odredil prikrivanje spolnih zlorab s strani duhovnikov in da ti primeri ne smejo priti v javnost, pri čemer je ta dokument cerkveno osebje in dostojanstvenike zavezoval k brezpogojni tajnosti podatkov o seksualnih zločinih in njihovih žrtvah, za kršenje molčečnosti so bile zagrožene visoke kazni, vključno z izobčenjem (IUS Software, 20.8.2003 in Mladina 7.10.2006);

l da so določeni krogi v vrhu Katoliške cerkve na Hrvaškem in v Vatikanu, po besedah bivše haaške tožilke Carle del Ponte, pomagali pri skrivanju oz. begu hrvaškega generala Gotovine, ki je na seznamu haaških osumljencev (Mladina, 26.9.2005);

l da so nekateri hrvaški škofi bivšo haaško tožilko Carlo del Ponte označili za “zafrustrirano žensko” (Delo.si, 27.9.2005), ker si je upala povedati, da je Vatikan sodeloval pri skrivanju obtoženega generala Gotovine;

l da je preko svojega župnika Janeza Osvalda iz Laporj o prekinitvi nosečnosti izjavila: “Gospod, tvojemu usmiljenju izročamo splavljene otroke in njihove očke in mamice” Daj jim večni pokoj in večna luč naj jim sveti! Ubiti nerojenega otroka je stokrat večji zločin kakor zaklati lastno mater.”(Mladina, 7.7.2007) Gre za hudo poniževanje žensk;

l da je papež Benedikt XVI. za Brazilce dejal, da so se sami spreobrnili v krščanstvo (Dnevnik – Svet, 15.5.2007) in da so prvotni ameriški prebivalci pred 500 leti “potihem želeli”postati krščeni, kar je zelo nespoštljivo, arogantno in lažnivo, saj je resnica, kot je bilo predhodno že prikazano, popolnoma drugačna;

l da je voditeljica mehiškega Društva katolikov za pravico izbire, ki je podprla legalizacijo splava v mestu Ciudad de Mexico, prejela zaradi tega vrsto groženj s smrtjo, pri čemer jih je komentirala takole: “To je rezultat sovraštva, ki ga seje Cerkev.”(Direkt, 26.4.2007);

l da je po drugi svetovni vojni podpirala nacistične vojne zločince na begu in kakšnim 50.000 pomagala, da so se prek Vatikana skrili v glavnem v Južni Ameriki (Mladina, 22.12.2006);

l da je prepovedala nauk o reinkarnaciji duš, saj je na pokrajinskem cerkvenem zboru v Carigradu (543) sprejela naslednje izobčenje: “Kdor trdi ali meni, da so duše ljudi poprej bivale (praeexsistere), v tem pomenu namreč, da so bile prej duhovi in svete moči, a da so se naveličale gledati Boga, se obrnile k zlu, zato pa omrznile v ljubezni do Boga in tako dobile ime “duše” (=mrzle) ter so bile za kazen poslane v telesa, bodi izobčen (Anton Sterle: Vera cerkve, Mohorjev družba Celje, 1997, št. 325). S tem je Katoliška cerkev neposredno posegla v versko svobodo, saj so vsi tisti, ki verujejo v reinkarnacijo, prekleti. Prekletstvo pa pomeni izločitev iz družbe in drugo, kar je že bilo navedeno v zvezi z izobčenjem. Seveda gre v tem primeru tudi za ogrožanje tistih, ki verujejo v reinkarnacijo, kajti po katoliškem nauku je potrebno odstraniti vse tiste, ki so proti cerkvi – in tisti, ki verujejo v reinkarnacijo vsekakor so.

Tudi izjave, dogodki oz. dejstva, ki so navedeni navedeni zgoraj, so sami po sebi zgovorni. Če pa jih osvetlimo še z lučjo, da mora cerkev odstraniti in izločiti vse tisto, kar nasprotuje veri ali kakorkoli postavlja v nevarnost zveličanje duš, pa zadeva dobi še hujši negativni predznak.

  1. Huda nevarnost Biblije, to je temeljnega in osnovnega vira Katoliške cerkve, pa je razvidna še iz raznih izjav evangeličanskih pastorjev oz. članov ameriške krščanske desnice, ki za svoje delovanje tudi uporabljajo Biblijo. Nekaj teh izjav:

l Franklin Graham je kmalu po 11. septembru oznanil, da je islam “zla in zlobna religija.” (Mladina, 23.9.2006);

l Pat Robertson je za muslimane dejal, da so “demonski”, “satanski” in hujši od nacistov: “Adolf Hitler je bil slab, toda to, kar hočejo muslimani narediti z Judi, je še hujše.”

l Jerry Falwell je za napad na WTC krivil “feministke, geje in lezbijke”, rekel pa je tudi: “Menim, da je bil Mohamed terorist. Dovolj sem prebral, da vem, da je bil nasilen človek, človek vojne.”

l Pat Robertson je javno pozval ameriške oblasti, naj dajo umoriti venezuelskega predsednika Chaveza (Dnevnik, 25.8.2005);

l Becky Fischer otrokom oznanja “resnico” o splavu in homoseksualcih. Desetletni otroci molijo za prepoved splava, častijo sliko ameriškega predsednika Busha – vse da bi postali “duhovni bojevniki”, ki bodo pozneje drugim pomagali odkriti pravega boga. Omenjena pridigarica otroke poziva, da morajo biti vsaj tako radikalni kot muslimanski otroci v Palestini in Pakistanu (Direkt, 27.9.2006);

l John Hagee je Katoliško cerkev razglasil za “veliko kurbo”, ki razširja “brezbožno teologijo sovraštva”. Namigoval je še, da so si Židje zaradi uboja Kristusa zaslužili holokavst, omenil pa je tudi, da v Koranu piše, kako morajo muslimani pobijati kristjane in Žide (Delo, 15.5.2008).

Sicer pa je v ZDA veliko krščanskih skupnosti, ki trdijo, da je treba Biblijo jemati povsem dobesedno. Kaj piše o tem v Bibliji? “Vso besedo, ki vam jo zapovedujem, vestno izpolnjujte; ničesar ji ne dodajaj in ničesar ji ne odvzemaj!” (5 Mz 31,1) Biblija jim torej daje prav.

  1. V Afriki se v imenu krščanstva, tako je poročal Žurnal24 (11.12.2007), dogajajo nepojmljivi zločini nad otroki. V nigerijski državici Akwa Ibom evangeličanski pastorji obtožujejo čarovništva nikogar drugega kot otroke, od dojenčkov do najstnikov. V pobesnelem stanju groze in strahu se starši in vaščani znesejo nad otrokom, ki ga je pastor obtožil čarovništva. Tako nemalokrat lastni starši otroka zažgejo, zastrupijo, živega zakopljejo, prebičajo, polijejo s kislino ali priklenejo k drevesu in tam pustijo. Nato starši plačajo pastorju za “odrešitev”. V zadnjih letih je bilo umorjenih ali je izginilo okoli 5.000 otrok. Eden od pastorjev pravi, da njihova vera temelji na Bibliji, da so vodeni od Svetega duha in da imajo program za razkrinkavanje lažne vere in čarovništva. Jasno je, da se omenjeni pastorji ravnajo po biblijskih navodilih glede čarovništva, saj v Bibliji piše: “Čarovnice ne puščaj pri življenju.” (2 Mz 22,17). Omenjeno je eden izmed zelo jasnih in neposrednih dokazov o izjemni družbeni škodljivosti Biblije, predvsem Stare zaveze.

  2. Biblija je tako ali drugače udeležena tudi v vojni v Iraku. V to državo so namreč že v prvih tednih po napadu leta 2003 prispeli evangeličanski misijonarji, oboroženi z na deset tisoče izvodi Biblije, z namenom spreobračanja muslimanov v krščanstvo. Učinek pa naj bi bil nasproten, saj Iračani vse to smatrajo za križarski pohod. Ameriški evangeličani pa tudi druge vojne in katastrofe uporabljajo za širjenje svoje vere (Mladina,14.10.2006). Na iraških tleh je od leta 2003 več kot 15 novih cerkva, ki si prizadevajo dobiti nove vernike. V isti številki Mladine je tudi pisalo, da ameriški predsednik Bush po turnejah razlaga, da mu je napad na Irak in Afganistan priporočil bog. O tem je spregovoril tudi bivši nemški kancler Schröder, ki je v svoji knjigi Odločitve, moje življenje v politiki razlagal, da ga je motilo Bushevo vpletanje boga v sprejemanje političnih odločitev, Busheva bogaboječnost in njegovo dojemanje boga kot vrhovne instance da sta ga navdala s skrbjo. Schröder v zvezi s kritiziranjem velikega vpliva religije na posvetne zadeve v islamskih deželah opozori, da se ne opazi enako, da se tudi pri krščanskih fundamentalistih v ZDA in njihovem tolmačenju Biblije pojavljajo enake tendence (Delo, 27.10.2006). Očitno je, da sta tako vojni v Iraku kot v Afganistanu sveti vojni, utemeljeni v Bibliji, saj je krščanska ZDA napadla dve muslimanski državi. Ameriški predsednik Bush seveda ni pripadnik muslimanske vere, temveč krščanske – metodistične verske skupnosti (Dnevnik, 14.6.2008). Posledica obeh verskih vojn so nepredstavljive: več 100.000 ubitih ljudi, veliko število ranjencev, mučenja, uničena mesta, …

Religija se zopet vrača v politiko. Ravno ameriški predsednik Bush je dokaz za to, saj je pod prisilo krščanske desnice sprejel nekaj zakonov, ki uveljavljajo svetopisemske moralne norme. V Iraku naj bi ameriški vojaki delili kovance s krščanskimi verskimi verzi. Ameriška vojska pravi, da je to delal samo en vojak (Mladina, 6.6.2008).

  1. Zanimivo je tudi, da so člani krščanskodemokratske stranke pod vodstvom Freda Nila, poslanca v parlamentu Novi južni Wales (Avstralija) in znanega nasprotnika muslimanov, ki je zaradi “boja proti terorizmu” že večkrat pozval k prepovedi nošenja muslimanskih ženskih pokrival in oblek ter se celo zavzel celo za zamrznitev priseljevanja muslimanov v Avstralijo, ustanovili odbor za izobraževanje o javnih zadevah, ki je vodil kampanjo proti izgradnji muslimanske šole v kraju Camden (Mladina, 30.5.2008).

  2. Po izjavi Olivera Potežice, diplomata in strokovnjaka za bližnji vzhod (Mladina, 23.5.2008) obstaja tudi pravoslavna mafija, ki nenehno terorizira in pobija ljudi. Jasno je, da nevarnosti, ki izhajajo iz Biblije, niso omejene samo na zahod, temveč tudi na vzhod. Torej tudi na Pravoslavno cerkev.

  3. V Iranu je kamenjanje spet v modi (Direkt, 16.7.2007). Mnogi homoseksualci v tej državi so obsojeni na smrt, kar velja tudi za prešuštnike. V Iranu zopet prihaja v veljavo šeriatsko pravo, ki za omenjena dejanja predpisuje smrt s kamenjanjem, obešanjem ali drugače. Znano je, da imajo islam, judovstvo in krščanstvo iste korenine. Vse tri religije imajo skupno staro zavezo. Ta pa je, kot že navedeno, zelo krvava in nasilna. Tako je verska oblast v Iranu zopet začela dobesedno prakticirati krvave dele svojega nauka, ki je v bistvu enak, kot ga ima Katoliška cerkev. Smrtna kazen zaradi homoseksualnosti obstaja še v devetih državah (Večer, 31.7.2006).

  4. Streljal v Koran, je bil naslov članka v Žurnalu24 (19.5.2008). V njem je bilo zapisano, da so iz Iraka poslali domov ameriškega ostrostrelca, ki je streljal v Koran. To je zelo razburilo Iračane. V članku ni bilo navedeno, kakšne vere je bil ostrostrelec, vendar je mogoče domnevati, da ene od krščanskih, saj je Biblija skoraj v vsakem ameriškem domu. Dvomiti je, da bi to naredil musliman ali pristaš kakšne vzhodne religije. Teoretično bi lahko bil ateist, vendar so tudi ti mnogokrat indoktrinirani s krvavimi biblijskimi nauki, saj so nekateri postali celo del družbene zavesti.

  5. Podivjana množica, obsedena z vero v čarovnice, je v okolici nekega kenijskega mesta zažgala 15 ljudi in še več hiš (Večer, 28.5.2008). Signifikantno je, da se je to zgodilo na področju, kjer delujejo protestantski pastorji.

  6. Zanimivo je tudi, da je bil Vatikan vpleten v potvarjanje podatkov v Wikipedii, saj je nekdo preko vatikanskih računalnikov odstranil podatke iz strani o vodji Irske republikanske stranke Sinn Fein Geryju Adamsu, pri čemer je bila odstranjena povezava k časopisnemu članku, ki navaja, da so bili na vozilu, ki je bilo leta 1971 uporabljeno v dvojnem umoru, Adamsovi odtisi dlani in prstni odtisi (Dnevnik, 23.8.2007).

  7. Iz vsega povedanega oz. napisanega je jasno razvidno, da gre v primeru delovanja Katoliške cerkve za delovanje, ki nasprotuje slovenski ustavi in demokratičnim vrednotam moderne družbe. Še posebej cerkveni nauk krni človekovo dostojanstvo kot temelj vseh njegovih pravic in svoboščin oz. njegove svobode. Zato so podani razlogi za prepoved delovanja te cerkve v smislu 12. člena Zakona o verski svobodi. Ko Katoliška cerkev odstrani vse tisto, kar je v nasprotju z ustavo in pravnim redom Slovenije ter seveda z mednarodnimi pravnimi akti, predvsem pa krvava biblijska in druga besedila ter preneha tudi s konkretnimi neustavnimi dejanji, pa se lahko zopet registrira kot verska skupnost v Sloveniji in to po postopku, ki ga predvideva Zakon o verski svobodi. Katoliška cerkev se ni, kot je to razvidno iz točke 9 te obrazložitve, nikoli resnično distancirala od nasilja, ki ga je izvajala. Tudi svojega nauka ni do sedaj spremenila.

  8. Prepoved delovanja Katoliške cerkve je ukrep za zaščito mnogih slovenskih prebivalcev, predvsem pa suverenosti slovenske države in ljudstva (3. člen ustave) pred nasilnimi in protiustavnimi dejanji in naukom Katoliške cerkve. Katoliška cerkev želi biti država v državi in se zato vedno bolj politizira. Cilj Katoliške cerkve je evangelizacija slovenske družbe in v končni fazi spremeniti Slovenijo, kot to navaja dr. Tine Hribar (Delo, 15.12.2007), v katoliško državo. To pa bi bilo v hudem nasprotju s slovenskim pravnim redom in načelom ločenosti države in verskih skupnosti iz 7. člena ustave. V skrajni fazi se cerkev verjetno ne bi branila uporabiti tudi nasilja za dosego svojega cilja, kot je to počela v zgodovini. Zato predlagamo, da se predlog sprejme in se vloži ustrezna tožba na upravno sodišče.

  9. Pri odgovoru na vprašanje ali prepovedati delovanje Katoliške cerkve bi si bilo mogoče pomagati tudi z vprašanjem: Ali bi država oz. njen Urad vlade RS za verske skupnosti smela registrirati neko versko skupnost ali cerkev, ki bi prijavila takšen program oz. nauk, ki ga ima Katoliška cerkev. Ki bi v svojih temeljnih besedilih in opisu svojega verovanja, kar mora ob registraciji predložiti omenjenemu uradu, navedla, da je po njenem nauku potrebno pobiti prešuštnike, homoseksualce, tiste, ki tepejo svoje starše in podobno (glej tudi točko 11 obrazložitve). Jasno je, da takšna organizacija ne bi mogla biti registrirana. Če se ob vsem tem spomnimo še zlatega pravila, ki pravi, da kar ne želiš, da ti drugi storijo, ne stori ti njim, pa je lahko odgovor še bolj trden.

  10. Znano je, da v Turčiji poteka postopek za prepoved vladajoče stranke AKP (Stranka za pravičnost in razvoj) premiera Recepa Tayyipa Erdogana. Državni tožilec namreč meni, da je stranka, ki je na oblasti že od leta 2002, leglo antisekularizma v državi in da želi uveljaviti šeriatsko pravo ter tako spremeniti Turčijo v versko državo. Tožilec od ustavnega sodišča, ki je že sprejelo sklep, da bo obravnavalo zahtevo za prepoved omenjene stranke, zahteva tudi, da naj 71 vodilnim članom stranke, med katerimi sta tudi predsednik države in premier, za pet let prepove vsakršno politično dejavnost. Verjetno ni mogoče primerjati vloge oz. pomena omenjene stranke in Katoliške cerkve. Tudi primer stranke AKP jasno kaže na to, kako nevarna je sprega vere in politike.

  11. Pozivamo vas, da nam sporočite, kaj boste oz. ste storili na podlagi tega predloga, ki je po svoji vsebini pobuda oz. peticija iz 45. člena ustave.

Društvo za zaščito ustave in žrtve cerkve

Viri:

  • navedeni v samem tekstu

  • dr. iur. Sailer Christian, dr. iur. Hetzel Gert-Joachim: Kommt die Bibel auf den Index jugendgefährdender Schrichten? (Bo prišla Biblija na indeks mladini nevarnih spisov), 2000, http://www.sailer-hetzel.com, slovenski prevod brošure je na spletni strani http://www.zrtve-cerkve.org

Prvi del besedila Predloga za prepoved delovanja Katoliške cerkve si lahko preberete v blogu z dne 19.06.2008.

  • Share/Bookmark
 

Objavljeno v Ponedeljek, 14. Julij 2008 ob 14:45 in zapisano pod miks. Komentarjem lahko sledite preko RSS 2.0 vira. Lahko napišete komentar, ali jim sledite preko trackback s svoje strani.

4 komentarjev na “Predlog tožbe za prepoved delovanja Katoliške cerkve – 2.del”

#1

Ne želim razpravljati o vaših mnenjih-hočem pa poudariti naslednja dejstva:Kristusova Cerkev je od države po vsem svetu in na srečo tudi v Sloveniji resnično in dejansko ločena! -za to pa nimajo zaslug ne francoska revolucija,ne liberalizmi,socializmi,komunizmi ali ateizmi,niti ne demokracija ali kake druge oblasti izven nje same! Cerkev je od kakršnihkoli svetovnih oblasti in vladarstev loćena,ker je tako hotel njen ustanovitelj! in si za to vsak dan znova prizadevamo njeni ćlani.–kajti loćenost Cerkve in države pomeni,da nam nobena vladarstva nimajo pravice določati,kaj moramo,moremo in hočemo verovati! Pravica do svobodnega izpovedovanja vere nam je zagotovljena po Evropskih zakonodajah že stoletja! Komaj verjetno se zdi,da nam hočete v21.stoletju¸,v demokraciji!to starodavno pravico ukinjati prav s sklicevanjem na ustavo,ki to človekovo svobodno izbiro ščiti pred vsako tiranijo!-tudi pred nasiljem ateistov ali kako drugače verujočih in mislečih. Če se sklicujete na ustavo,se je najprej držite!…

#2

ga. Doris! Cerkev NI ločena od države!Ne v Sloveniji ne drugod po svetu (govorim za večino primerov). Uradno že, neuradno pa zagotovo ne.

In tako kot praviš; Cerkev si želi, da noben vladar nima pravice vplivati na cerkev. Vendar pa; cerkev si želi vplivati na vladarje. Ne samo to – HOČE VLADATI. Ne verjamem v cerkev – cerkev je samo še en tajkun sodobnega časa, ki si želi pridobiti čimveč materialnih dobrin. Da, materialnih. Briga jih za vernike. Je pa res, da so oni tisti, ki jim lahko pri tem pomagajo. ZATO jih zbirajo okoli sebe. Samo in le zato.

Vera je pa druga veja. Nekoč sem brala Novo zavezo in se zgrozila, da dovoljujejo TAKO vero v kvazi razvitem svetu. Če je mošeja v Ljubljani doživela toliko vroče krvi, bi si zaslužila isto tudi cerkev in krščanska vera in vsi verniki, ki tako ponosno izjavljajo, da so kristjani. (omenjam samo ti dve veri, ker sta v Sloveniji trenutno najbolj “popularni”). Doris, če govoriš o tiraniji nad krščansko vero potem se pošteno ugrizni v jezik. Kajti kdo drug kot ravno cerkev (in vera, ki jo promovira) je bila vedno in je ŠE VEDNO tiran?! Naj se lov za čarovnicami začne ! Pa naj bo to mošeja ali cerkev. Meni je vseeno! Ne želim, da mi kdorkoli, ki je pripadnik KATEREKOLI vere vsiljuje svoje poglede, da krati s svojim širjenjem mojo svobodo, da se obnaša arogantno, da me žali (Rode and company) … Ti si dejansko tipičen predstavnik svoje cerkve – jezna na vse, ki ne razmišljajo kot ti. Kajne? Grozno mora biti, če tako zaverovana v svojo vero, doživljaš “napade nevernikov”.

“Komaj verjetno se zdi, na nam hočete v 21. stoletju…” – a če bi bilo pa 10.stoletje, bi se ti zdelo pa to v redu? Nikoli ni v redu! Ni v redu tudi zdaj, ko jaz, ateist, napadam tebe. Mogoče si celo v redu človek. Mogoče sem celo jaz v redu človek.. Bog ve … (op. to je bil sarkazem!)

Vera se je zelo hitro izpridila. Takoj, ko so ugotovili (ko se je začela stvar širiti med ljudi, se komercializirati), da lahko na lahek način nategneš na tisoče, na miljone ljudi… Da, Doris, tudi v TVOJI veri so “komercialisti”, “odvetniki”, “sodniki”. Vsepovsod so. V tvoji veri. V moji “veri”. Ne branim ateistov, nisem v njihovem sindikatu. Ne napadam vseh vernikov, pustim da verujejo v karkoli želijo. Ne pustim pa, da se, skriti za vero, igrajo z življenji. Tujimi seveda.

Ustava pa, Doris, govori samo o tem, da tvoje pravice niso nič več vredne od mojih. Seveda to v realnosti ne drži. A ustava pač govori o tem. O pravici, svobodi. Ki pa jo vera (beri svojo Biblijo !) ne zagotavlja. Kdo je torej tiran v tem tvojem kvazi demokratičnem 21. stoletju????

Ne živimo v demokraciji. In nikoli ne bomo!

“Kdor ni z menoj, je proti meni!” (Nova zaveza #12 (12.1. – Mt 12)

WTF!?!?!

#3
svobodomislec

Doris, ti si zrela za psihiatrično bolnico ali za Dob pri Mirni.. Glede na vse, kar si napisala.. nimam besed! Katoliška hinavščina je tako strahotna, da mi gre na kozlanje. Odslej sem še bolj trdno prepričan, da ste katoliki navadne zajedalske uši.

#4

Ih, s stvarmi, ki jih ni mogoče spremeniti, se ne ubadam.

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !