Kaj stoji za Karitasom?

Datum objave: 5.06.2008 ob 12:50
Kategorija: miks

                                 Tiskovno sporočilo

Pred kratkim se je na Bledu končala Regionalna konferenca Caritas Europa pod geslom: „Od izključenosti do enakosti v Evropi“. Konference, ki jo je vodila slovenska Karitas, se je udeležilo več kot 100 predstavnikov različnih organizacij Karitasa. Udeležence je pozdravil tudi podpredsednik Vlade RS.

Karitas naj bi pomagal ljudem v stiski in revščini. Tako se vsaj predstavlja. Vendar, ali je res tako?

Karitas je organizacija, ki jo je ustanovila Katoliška cerkev. Zato je ta organizacija dolžna uresničevati naloge te cerkve. Glavna cerkvena naloga in tako tudi naloga vsakega katolika kot tudi vseh katoliških organizacij je po besedah papeža Benedikta XVI., ki jih je nedaleč nazaj oznanil v Savoni, pokristjanjevanje oz. evangelizacija. To velja torej tudi za Karitas. Ta mora tako vedno in vsepovsod skrbeti za pokristjanjevanje oz. evangelizacijo družbe. To nalogo ima tudi Karitas v Sloveniji. Čeprav Karitas dejansko pomaga nekaterim, ki so v stiski oz. revščini, pa je to očitno vse v kontekstu pokristjanjevanja in evangelizacije družbe v Sloveniji. Ali ni torej pomoč revnim samo krinka za širjenje katoliške vere? Ali je pomoč Karitasa iskrena? Ali ne gre samo za pridobivanje novih cerkvenih članov?

Karitas ima veliko premoženje. Samo v Nemčiji je to premoženje po podatkih iz leta 1995 znašalo neverjetnih 65 milijard EUR (slovenski državni proračun je okoli 10 milijard EUR). Med financerji Karitasa najdemo najrazličnejše osebe, v Sloveniji celo ministrstva in občine. Ker so med financerji Karitasa tudi državne inštitucije in mnoge necerkvene organizacije oz. posamezniki, se postavi vprašanje, s čigavim denarjem Katoliška cerkev pomaga revnim? S svojim ali tujim? Verjetno bolj ali manj s tujim. Namesto, da bi za pomoč uporabila samo svoja sredstva, saj jih ima ogromno, je namreč neizmerno bogata (njeno premoženje naj bi bilo vredno več 2000 milijard dolarjev, v Sloveniji pa mogoče že milijardo dolarjev ali več), „prosjači“ pri drugih za sredstva za reveže. Sam si neizmerno bogat, revežem pa pomagaš s tujim denarjem, pri čemer je ta pomoč v bistvu samo sredstvo za širjenje svoje vere, pa še daš jim samo drobtinice! Zelo spretno. Ali ne gre v tem primeru za neverjetno dvoličnost? Pomoč, ki jo dajejo darovalci v dobri veri, da cerkev iskreno pomaga pomoči potrebnim, gre v bistvu za evangelizacijo družbe.

Med financerji slov. Karitasa najdemo celo državne inštitucije. Nerazumljivo je, da te financirajo Karitas, saj velja ustavno načelo ločitve države in verskih skupnosti. Tako tudi država financira širjenje katoliške vere. Vsi davkoplačevalci, ne glede na versko pripadnost, posredno financirajo pokristjanjevanje Slovenije. Republika Slovenija služi Svetemu sedežu pri evangelizaciji Slovenije, pa čeprav so npr. evangeliji, predvsem Stara zaveza, v mnogih delih v nasprotju z ustavo, saj je v njih mnogo hude nemorale, nasilja, sovraštva do drugače mislečih, mučenj, posilstev, množičnega pobijanja žensk, otrok in starcev, grozljivih metod ubijanja in podobno. Ali politiki delajo to iz naivnosti ali namerno? Vsi krvavi deli Biblije, ki nasprotujejo človekovim pravicam, so še sedaj veljavni in so napotilo za delovanje katolikov. Ti so po cerkvenem nauku dolžni zavrniti celo ustavo, če nasprotuje evangelijem. In po katoliškem nauku so mnogi moralni prekrški še sedaj kaznovani s smrtjo – to pa je v nasprotju z ustavo, ki ne pozna smrtne kazni.

Ali lahko torej Karitas pomaga izključenim k enakosti, kot je bilo geslo regionalne konference? Glede na cerkveni nauk, ki ga mora Karitas uresničevati, je to zelo vprašljivo, še posebej zaradi tega, ker so mnogi izključeni oz. revni ravno zaradi cerkvene ideologije, ki podpira delitev na revne in bogate.

Društvo za zaščito ustave in žrtev cerkve:

Zanj Janja Škrjanc, predsednica in

odvetnik Vlado Began, pooblaščenec društva

  • Share/Bookmark
 

Objavljeno v Četrtek, 5. Junij 2008 ob 12:50 in zapisano pod miks. Komentarjem lahko sledite preko RSS 2.0 vira. Lahko napišete komentar, ali jim sledite preko trackback s svoje strani.

10 komentarjev na “Kaj stoji za Karitasom?”

#1

Zavedam se, da je ta blog namenjen kritiki RKC na splošno. Nekaterim zapisom bi verjel, nekaterim ne. Glede Karitasa pa lahko iz prve roke povem, kako deluje (v končni fazi). Kako pridobiva denar, to ne vem, gotovo pa je velik delež prostovoljnih prispevkov. Velik je tudi delež pomoči v rabljenih oblačilih, ki so spet prispevek ljudi. Torej kdor je potreben pomoči, se lahko obrne ka najbližjo enoto Karitas (posamezne cerkve) in tam začne redno dobivati pomoč v hrani, oblačilih in ostalem (delna plačila položnic, pralni prašek, novo spodnje perilo…) Po pravilih to pomoč dobiva enkrat na teden. Se pa ljudje znajdejo in se prijavijo v večih centrih… Preverjanja ni, ponekod je pomemben kraj stalnega bivališča, ki pa je pri mnogih neznan (pod mostom). Lahko bi napisal še mnogo, a se mi zdi, da itak nima smisla, glede na usmeritev bloga.

#2
nevenka

Menim, da Karitas ne zavrne reveža, če ni kristjan. Dvomim, da sploh vpraša kaj o tem. Gotovo pa želi delovati v smislu dobrega imena cerkve, kar po svoje je katolizacija.

#3

Lahko potrdim, da so prejemniki pomoči v glavnem neverni (v nekem smislu, težko je na splošno o tem govorit) in da je veliko priseljencev, večina iz juga. Ni pa nobenemu treba molit, da dobi pomoč. Je pa res, da za Božič dobijo še darilo. Je to morda katolizacija?

#4
Rado

Karitas,

je le organizator nabirk in posredovalec dalje. Po mojem “vedenju”, ne daje nič od svojega (le organizacijo). Bi bilo pa dobro vedeti, če se vodi kakšna evidenca in končna poročila o nabranem in o posredovanem.

Namreč, če bi meni dal takšno organizacijo v roke, sem prepričan, da bi znal dobro poskrbeti zase. Kaj mislite, ali tudi Karitas zna isto? :-)

#5

Ja evidenca se seveda vodi in tudi letni obračuni. Vemo pa, da se da marsikakšen podatek prikriti, sploh pri dejavnosti, kjer gre denar tudi mimo registrov (darovi pri mašah ali prostovoljni prispevki recimo). Rad bi razčistil besedno zvezo “ne daje nič od svojega”. Kako si to mislil? Primerjajmo Karitas s podobno organizacijo Rdeči križ. Ali Rdeči križ daje od svojega? Ali pa, na koncu koncev, ali država daje od svojega? Bi rekel, da je to naš denar, ki smo ji ga morali plačati preko vseh davčnih sistemov (kot potrošniki ali zaposleni).

#6
Rado

Nordstar, v tem poudarku “nič od svojega” sem imel v mislih argumentacijo cerkve, ko je terjala od države gozdove, palače, posestva, itd., češ da potrebuje vse to, tudi za potrebe Karitasa. To se mi je zdel takrat in se mi še danes zdi, za lase privlečen argument.

#7

Aha, v redu. Sem pripravljen debatirati. Naj se pa ve, da sem “nevtralen”, kolikor je to mogoče danes biti. Takole razmišljam. Dober gospodar skrbi za svoje nepremičnine in posest, saj le te potrebuje za življenje in delo. Slab gospodar pa propade. Torej je treba razumeti, da se premoženje ne “dela samo od sebe”. Posredno torej je smiselno, da se potrebuje sredstva (posest, gozdove…) za Karitas (zelo skrajšano). Bi se ti (Rado) odpovedal hiši, ki je bila odvzeta tvojim staršem in jo sedaj lahko dobiš nazaj?

#8
Rado

Brez veze debatirati Nordstar, za RKC ne bom našel lepe besede. Moja stališča o njej si lahko pogledaš v rubriki: http://rado.blog.siol.net/category/cerkev-in-vera/ LP

#9
nevenka

Nordstar, cerkev ni imela izvornega imetja, ki bi ga ustvarila z delom in ga tako lahko dobila nazaj. Nikoli. Vse imetje je pridobljeno na “čuden način” Načeloma nima nobene pravice, do tega, da se ji kaj vrača. Cerkev ni država, ne trgovec, da bi se ji za vero (neko splošno storitev) moralo plačevati sploh. Ne sedaj, ne stoletja nazaj. Križarji so vse pokradli, potem so jih pobili, da so pokradli njim…O tem, kako je cerkev prišla do imetja, se pa da debatirat. Ampak se mi ne ljubi. Bog ne daj, da bi to kdo primerjal z odvzemom imetja mojim staršem, ki so se izgarali do kosti. Vsi sitemi bi počasi morali postati malce manj kapitalistično požrešni. Če bi katoliška cerkev postala res verska institucija po vzoru matere Tereze, na svetu ne bi bilo lakote. Pa tudi cerkev še vedno ne bi beračila.

#10

Po eni strani mi je všeč, da se zavedate, da je problem ZELO GLOBALNI. Če je cilj, da vsi ljudje na svetu živijo človeku spodobno življenje, potem je CERKEV mali kamenček v velikem mozaiku. Po nekih projekcijah, bi svet eksplodiral, če bi šlo vsem dobro. Baje MORAJO biti razlike. Zdaj pa razumi. Jaz ne.

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !