Jezus ni prišel zato, da bi umrl na križu!

Datum objave: 20.03.2008 ob 11:55
Kategorija: miks

Čez nekaj dni bomo praznovali veliko noč, praznik Kristusovega vstajenja. V teh dneh se bomo ponovno spomnili dogodkov, ki so se zgodili pred 2000 leti – Jezusove žrtve na križu in Njegovega vstajenja. Njegovo trpljenje v tistih dneh je bilo neizmerno, toda trpljenju je sledila veličastna zmaga Božjega Sina nad bitji temé, ki so hoteli premagati Boga.

Ta dogodek je na slikovit način opisal Christjan Seiler v knjigi Der Feldzug der Schlange und das Wirken der Taube (Bojni pohod kače in delovanje goloba). »Izgledalo je, da je katastrofa popolna. Toda samo za zunanje oko. V duhovnem je strašna drama trpljenja in umiranja Božjega Sina postala božansko odrešilno dejanje, ki je prineslo preobrat. Ko je On v brezmejni ljubezni do ljudi vzel nase pot Golgote in umirajoč na križu razglasil: ‘Dopolnjeno je’, se je zgodilo nekaj mogočnega, kar je Kristusov Božji Duh zdaj razodel po preroških ustih:

V ‘Dopolnjeno je’, ki sem ga izgovoril na križu, v Svojem zemeljskem telesu kot Jezus, je prišlo do odrešitve v vseh dušah: Moja dediščina, delna moč iz pramoči, se je razdelila na iskre in se vrodila v vse duše. Iskra odrešitve je pričela svetiti v vsaki duši in ji je od takrat dalje opora in odrešitev.

Oče Mi je torej naročil, da postanem Odrešitelj za vse globoko padle duše in ljudi in da vse te Njegove otroke spet pripeljem nazaj k Njegovemu srcu.

Ko bo duša na poti k popolnosti spet razvila zavest Božje resnosti, bo dosegla odrešitev. Del Moje dediščine, ki je kot odrešilna iskra podpiral, vzdrževal in vodil dušo, se bo spet vrnil v pramoč, v vsemoč.«

Kadar je okoli nas tiho in mirno, ali če smo v naravi in se prepustimo njenim skladnim zvokom, se bomo morda lahko potopili v svojo najglobljo notranjost. Takrat bomo v bližini srca nekaj občutili. Mogoče bo to občutek radosti ali svobode, morda bo to čustvo ljubezni in topline, varnosti in upanja. Če bomo žalostni, bomo v srcu morda občutili tolažbo, ali pa brezmejno moč, ki nam bo dajala krila. V takšnih trenutkih smo lahko prepričani, da občutimo v sebi Kristusovo odrešilno iskro, majhen plamenček, ki se je v trenutkih, ko smo znali najti stik s svojo notranjostjo, močneje razplamtel in smo ga zato lahko občutili.

Če bomo to naredili večkrat, se bomo začeli vedno bolj zavedati, da je Kristus resnično življenje v nas, in da nas neskončno ljubi. Potem bodo naši dnevi vse lepši in vedno bolj izpolnjeni z radostjo in voljo do življenja.

Božji Sin torej ne visi več na križu, temveč je neskončno življenje, svetloba in moč v vsakem človeku, je pot, ki nas vodi tja, od koder smo se nekoč spustili v težo grobe materije, nazaj k Njegovemu in našemu Očetu, kjer bomo spet lahko občutili, kaj pomeni živeti v pravičnosti in svobodi.

Vendar pa Jezus na Zemljo ni prišel zato, da bi bil križan. V že omenjeni knjigi Der Feldzug der Schlange und das Wirken der Taube avtor o tem pravi naslednje: »On ni prišel, da bi umrl, ampak da bi z Govorom na gori in s Svojim vzornim življenjem poklical ljudi, naj se vrnejo in da bi na Zemlji vzpostavil Svoje kraljestvo, v katerem bi se ljudje osvobodili posledic padca in bi Božji Duh ponovno prežel vse, kar je prvotno prišlo iz Njega – ljudi, živali, rastline, minerale, ves planet. Šlo je za “Novo Zemljo” in “Novo nebo”, o čemer je govoril že Izaija. Vesoljna harmonija bi se vrnila in končal bi se tudi kaos ponavljajočih se naravnih in zemeljskih katastrof.

Toda ljudje niso poslušali Božjega Sina, ki jih je hotel povesti iz zapletenosti v satansko, ampak so Ga križali. Mogočni reševalni akciji nebes je grozilo, da bo spodletela. Toda ljubezen Božjega Sina do ljudi je bila tako velika, da jim je z Golgote poslal Svojo odrešilno moč. Odrešitev je šla po drugi poti. Ljudje so odbili, da bi jih knez miru, ki je prišel na Zemljo, v času Svojega življenja vodil v novo dobo. Z Njegovo smrtjo so dobili možnost, da se z močjo Kristusa Boga osvobodijo iz krempljev padca.«

V knjigi To je Moja Beseda. A in Ω. Jezusov evangelij. Kristusovo razodetje, ki ga pravi kristjani poznajo že po vsem svetu, ki jo je izdalo Univerzalno življenje, lahko preberemo naslednje Kristusove besede, ki jih je razodel po Gabriele, Božji prerokinji in poslanki za naš čas:

»Po Mojem odrešilnem delu je klical Bog, Večni, v vseh naslednjih stoletjih vedno znova sinove in hčere iz Davidovega rodu in ostalih rodov, ki so izpolnjevali Njegovo voljo, da bi spoznali, kaj je njihovo naročilo.

Zdaj (1989) je napočil Novi čas: časovni preobrat iz starega v novi svet, v Kristusov svet. Pripravljam Svoj duhovni prihod – spet po sinovih in hčerah iz rodu Davida in po ostalih sinovih in hčerah Večnega iz drugih rodov, ki izpolnjujejo Božjo voljo. Po utelešeni Božji modrosti poučujem njih in vse, ki Mi sledijo, da bodo postali zavestni sinovi in hčere Boga, ki izpolnjujejo Božjo voljo.

Potem bo izvršeno, kar je razodeto: Prišel bom v Duhu. Tedaj bodo vsi ljudje živeli v miru, in tudi živali bom Jaz, Kristus Boga, rešil njihovega hlapčevanja in trpljenja. Kajti kdor usmeri svoje življenje v Božje sinovstvo in hčerinstvo, ne bo ubijal – ne ljudi ne živali.«

 

 Sonja Ličof

Panonska 4

2000 Maribor

Tel. 040/688-307

 

 

 

  • Share/Bookmark
 

Objavljeno v Četrtek, 20. Marec 2008 ob 11:55 in zapisano pod miks. Komentarjem lahko sledite preko RSS 2.0 vira. Lahko napišete komentar, ali jim sledite preko trackback s svoje strani.

2 komentarjev na “Jezus ni prišel zato, da bi umrl na križu!”

#1
mica

mene samo enakj zanima: a vsemu nakladanju, o katerem pišete, tudi verjamete ali pa nakladate zgolj zato, ker nimate nobenega pametnejšega dela?

#2

se pridružujem zgornjemu vprašanju. A res ni bolj kvalitetnih blogov, da mora vedno biti tole blebetanje na prvi strani ?

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !