Nobeno ubijanje ni humano in nihče si ne želi umreti nasilne smrti

Datum objave: 16.03.2008 ob 21:41
Kategorija: miks

Sredi februarja sem si na TV Maribor v oddaji V žarišču ogledala oddajo o lovu, v kateri so nastopili lovci in tudi nasprotniki lova. V oddaji so med drugim govorili o potepuških psih, ki velikokrat napadejo in raztrgajo domače in gozdne živali. Večina udeležencev oddaje se je zgražala nad tem početjem in tudi poslušalci, ki so poklicali, so v glavnem menili, da bi bilo treba te pse čim prej usmrtiti. Potem pa je nekdo od prisotnih v studiu izrekel stavek, ki je ves čas oddaje kljuval tudi v mojih možganih, da namreč ni nobene razlike, če srno raztrga pes ali pa ubije lovec. In jaz bi k temu stavku dodala še naslednjega: Trpljenje ovce je enako veliko, če jo raztrga pes ali pa razpara mesar. Lovci so takoj razložili, da ni tako, saj je njihovo ubijanje humano in neboleče, srna v pasjih krempljih pa neizmerno trpi.Vendar pa njihova trditev ni povsem točna, saj so v njej marsikaj zamolčali. Med drugim niso ničesar povedali o pasteh, ki jih lovci nastavljajo živalim. V brošuri Pomor živali je smrt ljudi, ki jo je izdalo Univerzalno življenje, lahko o tem preberemo naslednje:

“Živali velikokrat ustrelijo tudi z udobnih visokih prež ali pa smrt na grozljiv način dočakajo v pasteh. Obstreljene in ranjene ležijo naokrog v neizmernih mukah ali cepetajo v pasteh, dokler ne poginejo. Živali sploh nimajo možnosti, da bi tekle za svoje življenje.”

Potepuške pse, ki napadajo ovce in druge živali, imenujemo zverine. Pa smo ljudje res kaj boljši od njih? Ali nima veliko ljudi teh in številnih drugih živali, ki se jim tako smilijo, kadar končajo med pasjimi zobmi, še vedno na svojem krožniku? Preden so kot pečenka ali zrezek pristali na krožniku, jih je nekdo moral ubiti in razparati. Ali je živalsko truplo, ki konča pod mesarjevim nožem, kaj manj razmesarjeno, kot če bi se živali lotil kakšen potepuški pes. Prvo ravnanje se nam zdi povsem vsakdanja stvar, drugo pa nekaj nezaslišanega. Toda če oboje pogledamo z distance, bomo morda občutili, da med njima ni razlike. Vsekakor se strinjam, da je treba agresivne pse izolirati, da ne bodo več nevarni, toda mnenje nekaterih v tej oddaji, da bi pri tem moralo veljati glavo za glavo, je naravnost ironično. Smo mi res toliko boljši, da lahko pri tej izjavi obdržimo mirno vest?

Marsikdo, ki še vedno zagovarja klanje, bo rekel, da je ubijanje živali v klavnicah humano, saj živali pred zakolom omamijo. Toda velikokrat žival še vedno ostane pri zavesti, pa se za to nihče preveč ne vznemirja. Pa tudi dolgotrajen transport živali do klavnice je daleč proč od humanosti. In kako je ubijanje sploh lahko humano, pa četudi je neboleče?

Vprašajmo se – bi sami hoteli umreti na tak način.

Sonja Ličof, Maribor  

  • Share/Bookmark
 

Objavljeno v Nedelja, 16. Marec 2008 ob 21:41 in zapisano pod miks. Komentarjem lahko sledite preko RSS 2.0 vira. Lahko napišete komentar, ali jim sledite preko trackback s svoje strani.

4 komentarjev na “Nobeno ubijanje ni humano in nihče si ne želi umreti nasilne smrti”

#1
dare

Lej, ta je pa zame nova! Da jagri nastavljajo pasti?? Bolje bi bilo če se malo pozanimaš. Jaz se bom jutri ..iz prve roke!

#2

Če prav razumem, avtorica v svojem zapisu ne gleda samo lokalno, ampak globalno. Drugače povedano, če je uradno lov s pastmi v Sloveniji prepovedan, marsikje pač ni. Sploh pa naredi strelno orožje živim bitjem dosti večjo “škodo” in posledično trpljenje kot pasti.

#3
dare

Zelo očitno je, da je potekala debata z “našimi” lovci in enačiti to organizacijo s Bušmani, ki lovijo živali v zanke pa res ni najbolj umestno.

Sicer pa lovstvo me ni nikoli posebno zanimalo, se pa z marsičem strinjam. Živalim smo že zdavnaj uničili velik del naravnega okolja in ekosistem skoraj nikjer ne more več sam pravilno delovati. Lovska organizacija naj bi mekaj tega regulirala in mislim celo, da je v tem pomenu včasih nepogrešljiva.

#4

S tem zapisom končujem pogovor glede lova.

“Naši” ali “ne-naši” lovci – umor je umor, pa naj ga zagreši kdorkoli, kjerkoli, nad komerkolim (ljudmi, živalmi oz. celotno naravo), s poljubnim izgovorom oz. “utemeljitvijo”. O tem govori tudi Božja zapoved (priporočilo): “Ne ubijaj!”

Argument, da so lovci “včasih” potrebni za regulacijo narave zaradi iztirjenja naravnega okolja zaradi človekovih dejanj, me spominja na “znanstveno” utemeljevanje hitlerjanske, nacional-socialistične ideologije o različnosti ras in o različnosti posameznih skupin prebivalcev znotraj posamezne rase. Ko bodo arijski “nadljudje” z diktaturo naroda očistili človeštvo teh “čudnih” sestavnih delov, bo nastopila tisočletna življenska sreča, brez razrednih bojev pod vodstvom enega in edinega vodje. Posledica: milijoni mrtvih ciganov, homoseksualcev, Judov, slovanov, ….. Inter-nacionalna, komunistična ideologija je samo diktaturo naroda zamenjala za diktaturo proletariata in pobijala druge skupine ljudi, ki naj bi po njihovem kalili “srečo” človeštva. Posledica: milijoni mrtvih kulakov in ostalih kmetov, milijoni mrtvih lastnikov kakršnegakoli premoženja oz. kapitalistov, “buržujskih” umetnikov in ideologov, …..

Po ugotovitvah nekaterih znanstvenikov naj bi naravni viri tega planeta zadostovali za največ 3 (tri) milijarde ljudi. Torej, najprej smo mi, ljudje, 6-milijardna “krona” stvarstva z čezmerno ploditvijo ogrozili življenski prostor vseh preostalih prebivalcev tega planeta. To smo seveda zabelili z raznimi egoizmi v stilu: “Po meni potop!” – kar smo v različnih zgodovinskih obdobjih navidez različno, v bistvu pa vedno enako utemeljevali, naj se samo bere raznorazne teološke razprave kakršnekoli duhovniške kaste. Sedaj pa je menda potrebno iztirjeno naravo umetno “regulirati” s pomočjo pesticidov, genskega manipuliranja, kloniranja, lova, ipd. Posledica: milijarde mrtvih in bestijalno mučenih živali in z intenzivnim (beri: bojnim) kmetijstvom zastrupljena celotna narava.

Ko je recimo katoliški kler prepričal “svoje” – podobno kot nacisti arijce glede Judov in ostalih, ali pa komunisti svoje “vernike” glede buržujev – da so živali predmeti brez duše, se je krvava “veselica” samo še potencirala do današnjih naravnost bestijalnih razsežnosti. Lahko mirno govorimo o totalni, vseobsegajoči VOJNI ČLOVEŠTVA PROTI MATERI ZEMLJI.

Zanimivo pri lovu je recimo, kako to, da ni potrebna lovska “regulacija” populacije kačjih pastirjev, ali pa recimo čmrljev – pa ti kar nekako nočejo “podivjati” in ogrožati preostalih bitij. Tudi poročila iz večine naravnih parkov pravijo, da je kljub svoji poškodovanosti narava še vedno sposobna sama regulirati samo sebe. Več si lahko o tem preberete na spletni strani Društva za osvoboditev živali in njihove pravice: http://www.osvoboditev-zivali.org

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !