Avtorica spodnjega prispevka je na kratko povzela razmišljanje nekaterih članov Društva za zaščito Ustave in žrtev Cerkve. Tako bi lahko bilo, da bi bilo stanje na tem planetu boljše, kot je, pa ni: 

Bog ni oddaljen od nas, temveč želi biti vsak dan del našega življenja  

Večini ljudi se danes govorjenje o Bogu zdi lari fari, prazne neresnične besede, ki si jih je nekdo izmislil, da bi ljudi vlekel za nos. In marsikdo pri tem reče: »Hočem dokaze. Meni ni še nikoli pomagal« 

Toda spomnimo se: kadar smo globoko žalostni in razočarani in se nam zdi, da se nam ruši svet, takrat se veliko laže poglobimo v svojo notranjost in pozabimo na vse zunanje, ki nam je bilo še malo prej tako zelo pomembno. Takrat lahko začutimo v sebi nežen dotik Boga, ki nam daje tolažbo in pogum. In nenadoma začutimo, da vse skupaj sploh ni tako brezupno. 

Takrat lahko začutimo, da nam je Bog zelo blizu. Pozna nas, ve za našo stisko in nam želi pomagati. Toda ko nam gre spet bolje in v sebi ponovno čutimo optimizem in življenjsko moč, se vse prehitro spet vrnemo v naš utečeni vsakdanjik in se ponovno začnemo ukvarjati z nepomembnimi stvarmi. 

Poskusimo enkrat drugače. Poskusimo ostati ponotranjeni in obdržati stik z Bogom. Poskusimo Mu zaupati. In čeprav On pozna vse naše stiske in skrbi in ve za vse naše želje, je velikokrat lažje, če Mu povemo, kaj nas teži in skrbi in česa si želimo. Lahko Ga tudi prosimo za pomoč. Toda zavedati se moramo, da pomoč najbrž ne bo takšna kot bi si jo mi želeli in da verjetno ne bo prišla takrat, ko bi mi to radi. Toda naj nam to ne vzame upanja. Bodimo potrpežljivi, Bog namreč ve, kaj je za nas najbolje in kdaj je za nas pravi čas. 

Sploh pa nam ni treba čakati, da pride brezup in globoka žalost. K Bogu, ki je globoko v naši notranjosti, se lahko obrnemo kadarkoli. Kadarkoli Ga lahko prosimo za pomoč in vodstvo. In takrat spoznamo, da imamo ob sebi vsak trenutek iskrenega prijatelja, ki nas spremlja in nam pomaga ter nas vodi tako, kot je za nas najbolje. Le naučiti se moramo opustiti samovoljo, ki hoče, da bi dan tekel tako, kot hoče človek in zaupati Božji volji, ki nas velikokrat vodi drugače kot si želimo mi. Toda kasneje lahko spoznamo, da bi nas naša pot pripeljala do bolečine in novih težav, Božja pot pa nas je vodila prek življenjske izkušnje, ki nam je prinesla nova spoznanja, več samozavesti in moč za nove življenjske korake. In takrat se v nas prebudi hvaležnost in Bogu v naši notranjosti lahko iz srca rečemo hvala. 

Bog ne želi, da trpimo. On želi, da smo srečni. Neumorno se nas dotika v notranjosti, toda največkrat ga ne znamo občutiti, ker nas trušč in vrvež zunanjega sveta tako zelo vsrkata vase, da se nam ta svet z vsem svojim spektaklom zdi edino pravo življenje. Toda to nas vedno bolj vodi v brezup, ko nikjer več ne vidimo luči, ki bi nam dajala upanje. Če pa se zavemo, da v vsakem človeku, v notranjosti vsakogar od nas gori mogočna svetloba, ki je neusahljivo, večno življenje, se obup umakne in zamenja ga notranja radost. In takrat vse okoli sebe dojemamo drugače in vidimo z drugačnimi očmi kot prej. 

Neskončno Očetovo ljubezen do vseh svojih otrok in skrb zanje lahko začutimo tudi v naslednjih besedah Boga-Očeta, objavljenih v knjižici Očetove besede tudi zate izdajatelja Univerzalno življenje: 

SAMOSPOZNANJE TE OSVOBAJA

Spoznaj se kot Mojega otroka, postani neodvisen od sebe in od vseh ljudi in po­stal boš svoboden. 

Človek ne zmore sam iz sebe ničesar. Kar poseduje, kar si je pridobil, to Sem Jaz. 

Glej, Jaz se razdajam, Jaz Sem vse v vsem, tudi v tvojem bližnjem. Podar­jam se ti tudi po ljudeh, ki te ljubijo in so v tem življenju prevzeli dolžnost skrbeti zate. 

Zato od nobenega človeka ne zahtevaj blaga in denarja. Kar sprejemaš, vze­mi hvaležno in glej v tem Mene kot dajalca. 

Kar prejemaš, ne zapravljaj. Bodi zmeren v vsem in z vsem, kajti, kar ti je dano po drugem in tretjem, to je od Mene. 

Služim ti po tvojem bližnjem, služim ti po soncu, mesecu, zvezdah, služim ti po kraljestvih narave. Ljubezen in vse dobro je od Mene, zato vse sprejemaj hvaležno. 

Zate skrbim noč in dan. Ker te Jaz, tvoj Oče, ljubim, bedim nad teboj. 

Glej, Moj otrok, kdor se zaupa Meni, ta prejema. Kar dobivaš, ne imej za samoumevno in kar poseduješ, uprav­ljaj dobro. Nase glej samo kot na ob­darovanega otroka! Ne kopiči Mojih darov. 

Jaz skrbim, podarjam, pomagam in zdravim. Spoznaj Me v vsem in vse hvaležno sprejmi, čeprav se ti trenut­no zdi kot trpljenje. Vedi, v trpljenju zori marsikatera duša. 

Izpolnjuj Moj zakon, ki je vse, potem boš resnično prejemal iz polnine. Kdor hlepi po Mojih darovih, si jih la­sti, jih drži in govori: “Jaz, jaz, jaz, sa­mo jaz, vse zame!” ta otrok bo nekoč vse zgubil in pred Menoj bo stal kot berač. 

Glej, to je nesvoboda, je vezanost in ujetništvo duše. Po zakonu vzroka in učinka bodo osiroteli tisti, ki žive v sebičnosti, ki mislijo samo nase, ki po Me­ni darovano branijo in želijo s tem še več posedovati. Ti bodo izgubili vse, njim bo po zakonu setve in žetve od­vzeto vse. 

Vsaka duša se bo nekoč morala pre­poznati in žrtvo­vati svoj mali navidezni jaz, da bo po­stala svobodna v Meni, svobodnem Bogu, večnem Dajalcu, ki je vse v vsem. 

Sonja Ličof

Panonska 4

2000 Maribor

Tel. 040/688-307

  • Share/Bookmark
 

Objavljeno v Sobota, 16. Februar 2008 ob 13:02 in zapisano pod miks. Komentarjem lahko sledite preko RSS 2.0 vira. Lahko napišete komentar, ali jim sledite preko trackback s svoje strani.

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !