Ker ga je župnik spolno zlorabil, je naredil samomor!

Datum objave: 11.07.2007 ob 22:43
Kategorija: miks

Po nekem poročilu iz Irske je katoliški duhovnik majhne vasi zlorabil mladostnika, starega 16 let. Mladenič se je zaupal svoji materi in ji rekel: On sploh ni duhovnik; počne, kar moški ne bi smel storiti moškemu.“ V mladostniški govorici je hotel izraziti, kaj mu je bilo storjenega. Mati pa je bila popolnoma brezobzirna; svojemu sinu ni verjela. Naslednjo noč si je mladenič poskusil vzeti življenje; pravočasno ga je našel bratranec, zato je preživel. Tega bratranca je prav tako zlorabil isti župnik, zato si je pozneje dejansko vzel življenje.To poročilo med drugim ilustrira, kako postopajo takšni župniki. Dotični župnik je v tem primeru rekel mladeniču, da je v njem hudobno, in da on, župnik, lahko to izžene iz njega ter ga vodi nazaj k Bogu. Zato pa mora mladenič molčati. – To povzemamo iz poročila v časopisu Süddeutsche Zeitung, dne 17. 1. 2004.Nekemu drugemu mladeniču je župnik rekel: Obstajata dve možnosti. Ali povem tvojim staršem ali pa prideš še enkrat k meni.“ Na tako rafiniran način torej postopajo duhovniki, da mladostnike vežejo nase in da preprečijo, da bi doma pripovedovali o seksualni zlorabi. Če kljub temu doma o tem spregovorijo, jim v številnih primerih žal ne verjamejo. Takrat prizadeti mladenič je danes odrasel človek. Predstava o nedostojnem duhovniku, pravi, je bila takrat zanj tako absurdna kot dva meseca na nebu ali človek s petimi rokami“.  

Vemo, da tu ne gre za posamezne primere, ampak da je na tisoče duhovnikov, ki so zagrešili seksualno skrunjenje otrok. V Spiegel online, dne 17. 2. 2004 lahko preberemo, da se je pri uradnem izvedenjskem mnenju po nalogu ameriške škofovske konference izkazalo, da se je – samo v ZDA – med leti 1950 in 2002 skoraj 4500 duhovnikov pregrešilo nad otroki. V tem času je v 195 škofij prispelo 10.667 tožb. Lahko si mislimo, da je ta številka veliko prenizka, kajti večina primerov zlorab sploh ne pride na dan. O poskusih prikrivanja pedofilije za cerkvenimi zidovi se je v javnosti že veliko govorilo. Ravno v ZDA se je glede tega zelo izkazal kardinal Bernhard Law. Leta in leta je vedel za seksualne zlorabe, pa proti storilcem ni nič ukrenil. Nekemu storilcu so to na primer očitali od osemdesetih let, toda vedno znova so ga premeščali iz ene občine v drugo. Tudi to poročilo lahko preberemo v Spiegel online .In kaj je bilo s tem kardinalom, ki je prikrival storilce? Bernhard Law je napravil kariero. Maja 2004 je bil imenovan za arhipresbitra rimske bazilike Santa Maria Maggiore in se preselil v Rim. 11. aprila 2005 je v Petrovi katedrali obhajal eno od maš za umrlega papeža. Bil je tudi eden izmed 115 kardinalov, ki so teden dni pozneje volili papeža. In novo pečeni papež Benedikt XVI. ga je takoj, 7. maja, obiskal v njegovi baziliki. Torej, ta kardinal se obnaša tako, kot pač ukaže Petrov stol. Kajti, kot smo že omenili: kdor obelodani primere seksualne zlorabe – tako je zapisano v uradnem spisu Vatikana – mora biti kaznovan z izobčenjem. Vemo pa, da izobčenje pomeni izključitev iz cerkve in po katoliškem nauku večno prekletstvo. Človek premišljuje, kaj se tu dogaja: zločine je treba javnosti prikriti, cerkev pa okrivljenega duhovnika enostavno premesti v drugo faro. Kaj to pomeni za tamkajšnje otroke in tudi za starše! Če natančno pogledamo, je nezaslišano, da cerkev ne nastopi energično proti tem zločinom. V nadaljevanju navajam izjavo teologa in psihoterapevta Wunibalda Müllerja, ki med drugim zdravi tudi pedofilske duhovnike. Wunibalda Müllerja je maja leta 2002 intervjuval Spiegel“ in on v tem intervjuju odgovornost nalaga staršem teh otrok: Starši naj bi se vendar pobrigali, komu zaupajo svoje otroke. Ali je duhovnik odrasel človek ali pa se obnaša nezrelo? Ali ima prijatelje ali pa svoj prosti čas in mogoče celo dopust preživlja z mladimi? Pri meni bi se tedaj vključil alarmni zvonec.“Cerkveni mož torej pravi, da naj bi starši bili pozorni, ali gre za duhovnika, ki je nevaren, in bi mogoče lahko zlorabil otroke. To je neverjetno! In zato znani cerkveni kritik in nekdanji profesor teologije dr. Hubert Mynarek svetuje: Otroci naj ne bi imeli nikakršnega kontakta z duhovnikom, kajti od staršev se zahteva preveč, s tem ko bi morali presojati, ali je duhovnik pedofil ali ne.“ 

In kaj se pogosto v praksi dogaja, če starši hočejo zaščititi otroka?O tem imamo poročila tudi iz Nemčije, kot je naslednje iz škofije Würzburg. Tam je oče zlorabljenega otroka stopil pred skupnost in izjavil: Ta župnik je zlorabil mojega otroka“. Posledica tega je bila, da so potem vaščani vršili hud pritisk na njegovo družino. – Takšne so razmere danes.In kako gre nato tem ljudem? Žrtev z Irske, o kateri smo poročali, je še danes tako rekoč nezmožna za delo, ne more zdržati v nobenem poklicu in živi od socialne pomoči. Mnogi ljudje, ki so jih zlorabili duhovniki, trpijo zaradi pomanjkanja koncentracije, motenj pri spanju in zaradi hudih psihičnih problemov.     Cerkvene pedofilske afere, ki pridejo v javnost, so samo vrh ledene gore    Nadaljnje številke kažejo obseg teh zločinov. Skoraj 11.000 zlorabljenih žrtev samo v Združenih državah, skoraj 4.500 katoliških duhovnikov, ki so se izkazali kot seksualni zločinci. Pri tem je treba pomisliti: Združene države so pretežno protestantska dežela. Delež katoliških pedofilnih ali zločinskih duhovnikov je glede na število prebivalcev torej ekstremno visok. Toda ta številka je veliko prenizka, kajti večina primerov zlorab sploh ne pride na dan. Tudi v Sloveniji. 

Prej citirani strokovnjak, ki pedofilne duhovnike psihiatrično oskrbuje, ima v principu prav: kdor po vsem znanem svojega otroka sploh še pošlje k duhovniku, ga zavestno spravlja v nevarnost. In konec koncev lahko sprejmemo tudi očitek psihoterapevta, da so starši sami krivi. Ker je zdaj že znano, kakšna nevarnost preti, bi moral vsak odrasel človek, ki svojega otroka zaupa kasti s tako visokim številom pedofilnih ali zločinskih duhovnikov, za to pravzaprav sam odgovarjati. Vendar pa bi bilo zmotno misliti, da se vse dogaja pretežno v Združenih državah ali v angleško govorečih deželah – v Nemčiji je prav tako. Preden pridemo do posameznih primerov v Nemčiji, naj spomnimo, kako poteka vzgoja v katoliških semeniščih. Vsakdo še ima v ušesu ime St. Pölten, kjer sta vodja semenišča kot tudi njegov namestnik imela homoerotične odnose z oskrbovanci. Bilo pa je tudi znano, da je pristojni škof Krenn že davno pred tem vedel za to, a očitno vse odrinil in prikril. Razen tega se je treba zavedati: to, kar izvemo iz tiska, je samo vrh ledene gore. Kajti v večini zločinov si cerkev z milijoni kupi molčečnost prizadetega. Tudi to npr. piše v Süddeutsche Zeitung, dne 22. 3. 2002: V večini primerov nikoli ni prišlo do procesa. Čisto enostavno so si kupili molčečnost nadlegovanih otrok in njihovih staršev. Cerkveni odvetniki govorijo o najmanj 1000 postopkih“ – tu govorimo o škandalih v ZDA – in dogovorih izven sodišča od sredine 80 let. Tožilce pogosto odpravijo z nekaj tisoč dolarji, včasih pa tudi z milijoni. Skupno, tako te dni poroča New York Times, je cerkev v ZDA za odškodnino in molčečnost porabila skoraj nepredstavljivo vsoto ene milijarde dolarjev.“ Lahko samo slutimo, kaj leži pod vrhom ledene gore, koliko škandalov je še ostalo neodkritih. To gre v tisoče in tisoče. 

    Ko pa takšni škandali nato pridejo v javnost in mora cerkev plačati, se ji niti ne zdi preveč predrzno zahtevati od zavarovalnice, da ona pokrije odškodnino za bolečine, kot smo 20. 8. 2004 povzeli iz sporočila evangeličanskega oddelka za stike z javnostjo. Tam je pisalo: Katoliška škofija Rotterdam je tožila zavarovalnico Aegon, ker ta ni hotela nadomestiti odškodnine za bolečine žrtvi, ki jo je spolno zlorabil duhovnik. Tudi škodo zaradi spolne zlorabe bi morala pokriti odgovorna zavarovalnica“, je trdil škofijski predstavnik za tisk, Jan Willem Wits. Zavarovalnica pa je odklonila, da nadomesti odškodnino. Ne plačujemo pri zločinih“, tako v zavarovalnici predstavnik za tisk.Vidimo, da zastopniki zavarovalne družbe, ki še normalno čutijo, zločin označujejo kot zločin. Pristojna škofija pa izhaja iz tega, da gre pri zločinih nad otroki za normalni riziko pri izvajanju katoliškega posla.    Kot je rečeno, na spolno zlorabo otrok s strani klerikov ne moremo gledati kot na ameriški problem. Navajamo nekaj primerov, ki so prišli v javnost v Nemčiji:Primer iz leta 1993: uvedli so preiskavo proti 65-letnemu katoliškemu dušnemu pastirju iz škofije Augsburg. Leta in leta naj bi zlorabljal 12-letno deklico, ki so mu jo zaupali. Državno tožilstvo Coburg je obtožilo nekega župnika, ki je v svoji župniji  trinajstkrat zlorabil tri fante, stare od 9 do 11 let.V škofiji Aachen so prijeli 62-letnega duhovnika. Pri hišni preiskavi župnišča so v Krefeldu našli 58.000 otroških pornografskih slik in 300 video kaset. Največji del hardcore produkcije je župnik leta in leta pripravljal sam v svoji izvedbi, poroča Spiegel dne 15. 7. 2002.  Marca 1999 je bil odkrit primer v Sigmarszellu pri kraju Lindau, ki spada pod škofijo Augsburg. Tam so suspendirali 58-letnega katoliškega župnika in ga namestili v nek samostan namesto v preiskovalni zapor. Priznal je, da je večkrat spolno zlorabil 15-letnega mladeniča. Vprašanje je, ali ni zlorabil še več otrok.Aprila 1999 so nekdanjega katoliškega župnika iz kraja Wald v okrožju Sigmaringen v škofiji Freiburg obsodili na tri in pol leta zapora. Med februarjem 1997 in sredino leta 1998 je, na začetku še niti 12 let starega dečka, sedemindvajsetkrat spolno zlorabil. Nek drugi mladenič je bil star 14 let, ko ga je ta župnik v času od julija do novembra 1996 zlorabil okrog tridesetkrat; za 12-letno sestro tega mladeniča pa je prav tako dokazano, da jo je dvakrat zlorabil. 

Maja Fišer, članica društva 

  • Share/Bookmark
 

Objavljeno v Sreda, 11. Julij 2007 ob 22:43 in zapisano pod miks. Komentarjem lahko sledite preko RSS 2.0 vira. Lahko napišete komentar, ali jim sledite preko trackback s svoje strani.

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !