Kaj konjem prinese župnikov blagoslov? Srečo ali smrt?

Datum objave: 9.06.2007 ob 14:44
Kategorija: miks

V Gorenjskem glasu, 27. decembra, smo lahko prebrali, da so na god prvega krščanskega mučenca Štefana v številnih krajih blagoslovili konje. V članku je navedeno, da so letos prvič blagoslovili konje tudi v Stari Loki. Blagoslovil jih je župnik dr. Alojz Snoj. Kot trdi katoliška cerkev naj bi bil Sveti Štefan zavetnik konj.

 

Po Slovarju slovenskega knjižnega jezika pomeni blagoslov prošnja za božjo naklonjenost, včasih z obredno kretnjo oz. nekaj, kar povzroča srečo.

V Katekizmu katoliške cerkve (2417) je navedeno, da je zakonito uporabljati živali za prehrano in izdelovanje obleke, da jih je dovoljeno udomačiti, da človeku pomagajo pri njegovem delu in razvedrilu ter da je na njih dovoljeno opravljati poskuse, ki naj bi bili v dobrobit ljudi.

Če je po katoliškem nauku dovoljeno ubijati živali za prehrano, torej tudi konje, je nerazumljivo, da Katoliška cerkev blagoslavlja mnoge konje, ki bodo, na žalost, slej ali prej končali kot zrezek na krožniku. Nerazumljivo je, da blagosloviš konja, kar pomeni, da prosiš za božjo naklonjenost temu konju oz. mu želiš srečo, po drugi strani pa dovoliš, da se tega konja zakolje v klavnici. Prosiš srečo za živo bitje, potem pa temu živemu bitju vzameš življenje. To je absurdno. Absurdno je torej, da Katoliška cerkev po eni strani blagoslavlja konje, torej prosi boga za naklonjenost konjem, nato pa te iste konje prepusti klavcu, saj je po njenem nauku dovoljeno zaklati in jesti blagoslovljene konje. Kakšno srečo blagoslov prinese zaklanemu konju, ni znano. Čuden je nauk, ki po eni strani uči Ne ubijaj, po drugi strani pa dovoljuje, da se za prehrano ubijajo konji. To je skregano z elementarno logiko. Samo v letih 1999 do 2003 je bilo v Sloveniji zaklanih okoli 7000 konj. Koliko med njimi je bilo blagoslovljenih? In kaj jim je blagoslov prinesel? Srečo, božjo naklonjenost ali mogoče smrt?

Župniki pa ne blagoslavljajo samo živih živali, temveč tudi, verjeti ali ne, mrtve živali. Znani so blagoslovi živali, ki so jih pobili lovci. Če je blagoslov nekaj, kar naj bi prineslo srečo, se postavi vprašanje, komu je to namenjeno, kajti sreča in mrtva žival ne gresta skupaj. Prositi za božjo naklonjenost mrtvi živali, je nesmisel, tudi ob tem, da Katoliška cerkev živalim ne priznava duše. Mogoče pa se prosi za tiste, ki bodo jedli živalska trupla, da ne bi zboleli ali celo umrli, kajti znano je, da je meso rizični faktor za številne civilizacijske bolezni kot so npr. rak, bolezni srca in ožilja …Vendar pa je vprašanje, ali bodo takšni blagoslovi pomagali, kajti, kar človek seje, bo žel. Seješ smrt, žanješ smrt. 

 

                                                                                Maja Fišer, članica društva

 

 

 

  • Share/Bookmark
 

Objavljeno v Sobota, 9. Junij 2007 ob 14:44 in zapisano pod miks. Komentarjem lahko sledite preko RSS 2.0 vira. Lahko napišete komentar, ali jim sledite preko trackback s svoje strani.

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !