Biblija, cerkev, NSI in družinski zakonik

Datum objave: 11.04.2015 ob 23:02
Kategorija: miks

KAJ SO »KRŠČANSKE VREDNOTE«? JE STARA ZAVEZA NJIHOVA REFERENCA ZA ZAKONODAJO?

Ta vprašanja Društvo za zaščito ustave in žrtev cerkve javno postavlja stranki NSI, katera ves čas poudarja, da se zavzema za krščanske vrednote in jih kot stranka tudi predstavlja v javnosti. Ne dolgo nazaj smo bili priča polemiki pri spreminjanju novele zakona o družinskem zakoniku. RKC želi biti pri tem zakoniku krona zakona. Poslužuje se vseh metod, s katerimi bi preprečila nov družinski zakonik.  Preko škofovske konference je nagovarjala (bolje rečeno hujskala) ljudi, naj organizirano zbirajo podpise za nov referendum, s katerim bi preprečili spremembo zakonika. Po vseh župnijah so duhovniki nagovarjali ljudi, naj organizirajo skupne prevoze do posameznih upravnih enot, kjer bi opravili svojo  krščansko dolžnost, itn… Pa to ni razlog, zaradi katerega se je društvo odločilo postaviti javna vprašanja stranki NSI.

Gospa Irena Vadnjal, predsednica strokovnega odbora NSI za kulturo hkrati pa tudi članica stranke NSI, je na blogu omenjene stranke zapisala oz. citirala odlomke stare zaveze, kjer gre za zob za zob.

Zapisano je bilo: »Če moški leži z moškim, kakor se leži z žensko, sta oba storila gnusobo; naj bosta usmrčena, naj njuna kri pade nanju« (SSP, 3MZ 20, 13). Je to referenca za sodobno zakonodajo RS? Sprašujemo se: Kaj je pri tem naredila država, vlada, predsednica stranke NSI?

NIČ! Stranka NSI je  omenjeni citat umaknila s svojega spleta in »v izogib dilemam pojasnila, da gre v komentarju za osebna stališča piscev«.

Sprašujemo se: Ali je to odgovor učiteljice prvega razreda OŠ otroku, ki je svojo učiteljico zasačil pri nemoralnem dejanju?

Nekdo, ki je članica neke stranke in piše citate stare zaveze v zvezi s spremembo družinskega zakonika,  ki jih stranka objavi na svojem spletu, ne more biti pisec osebnega stališča, pač pa javna osebnost, ki predstavlja stranko in njena stališča. Če pa naša trditev ne drži, potem ta  članica nima kaj iskati v stranki in bi predsednica stranke morala ukrepati.

V oddaji » EPILOG« na POP TV je voditeljica oddaje postavila gostom oddaje vprašanja glede citatov stare zaveze in skušala dobiti odgovore o resnosti in odgovornosti takšnih citatov.

Odgovor predstavnice (poslanke) NSI je bil, da gre v tem primeru le za in zgolj za staro zavezo biblije.

Pojasnilo vsem, ki so oddajo gledali ali sodelovali v njej in vsem tistim, ki ne poznajo stare oz. nove zaveze: V katekizmu RKC si lahko preberemo naslednje:..  »stara in nova zaveza svetega pisma je enotna, ker je ena sama beseda, en sam božji odrešenjski načrt, eno samo navdihovanje obeh zavez. Stara zaveza pripravlja novo in nova dopolnjuje staro, obe se med seboj razjasnjujeta«. Pomeni, da v katekizmu RKC obstajata obe in ena ne izključuje druge.

Sprašujemo stranko NSI, ali je res Božji odrešenjski načrt zob za zob, ali je res Božji načrt ubijati, se maščevati, prižigati grmade, mučiti, izobčiti, itn…?  Mogoče pa gre za načrt boga podzemlja!

Bog Stvaritelj s tem načrtom nima nič skupnega. Cerkev se je dvignila nad Boga. Besedo »BOG« samo zlorablja za dosego svojih ciljev, zvesta pa je bogu podzemlja.

Stališče našega Društva za zaščito ustave in žrtev cerkve je, da stranka NSI ukrepa proti svoji članici in jo izključi iz stranke .

Nedopustno je, da kdorkoli, ki ima tendence po ubijanju, morjenju, mučenju, izobčenju, itd… odloča v imenu vseh državljanov in državljank. V tem primeru so to poslanci in poslanke v DZ RS, kjer pa je prisotna tudi stranka NSI.

Nedopustno je tudi, da v tretjem tisočletju v času napredka, želje po miru, nekdo citira staro zavezo in jo preko stranke plasira v javnost. Izraz »sovražni govor« je premalo.

Za Društvo za zaščito ustave in žrtev cerkve

predsednica, Janja Škrjanc

  • Share/Bookmark
 

Objavljeno v Sobota, 11. April 2015 ob 23:02 in zapisano pod miks. Komentarjem lahko sledite preko RSS 2.0 vira. Lahko napišete komentar, ali jim sledite preko trackback s svoje strani.

1 komentar na “Biblija, cerkev, NSI in družinski zakonik”

#1

In Jahve je rekel Mojzesu: “Zberi vse poglavarje ljudstva. Natakni jih na kol za Jahveja pred obličjem sonca, da se Jahvejeva jeza umakne od Izraela.” (4 Mojzes 25, 4)

K “evangeliju” po Katekizmu katoliške cerkve spada tudi Stara zaveza:

“Stara zaveza je nepogrešljiv sestavni del Svetega pisma. Njene knjige so navdihnjene od Boga in ohranjajo trajno vrednost, saj Stara zaveza nikdar ni bila preklicana.”

Na spletni strani Društva za zaščito ustave in žrtev cerkve podpiramo naslednjo pobudo:

Čas je zrel, da pride Biblija na indeks mladini nevarnih spisov!

Doba razsvetljenstva in francoska revolucija sta cerkvi vzeli iz rok orodje za fizično mučenje, toda ideologija, ki je v cerkveni zgodovini vodila do groznih zločinov, je ostala do danes nedotaknjena. Deloma se nahaja v sami Bibliji. Njena pozitivna in etično visoka sporočila -npr. Deset Mojzesovih zapovedi, izjave preroka Izaije in Govor na gori Jezusa iz Nazareta – so uokvirjena z najhujšo nemoralo: s sovraštvom do drugače mislečih, z množičnim pobijanjem žensk, otrok in starcev, z genocidom, mučenjem in najgrozovitejšimi metodami ubijanja.

Dokler se “strankarski program” neke institucije, ki je z njim storila toliko gorja, ne umakne, obstaja nevarnost, da ga ponovno uporabi, ko politične razmere to spet dovolijo. Zato je nujno, da se cerkvene institucije ločijo od nestrpnega in človeka zaničujočega nauka svoje Biblije. Vsako drugo organizacijo s takšnim za človeka protipravnim ozadjem in s tako krvavo preteklostjo, bi v liberalni pravni državi že zdavnaj prepovedali. Doslej so bile cerkve pred tem varne samo zato, ker so privilegirane institucije javnega prava. To pa ni privilegij za širjenje spisov, ki hudo ogrožajo mladino in so sovražni ustavi. In v številnih pasažah Biblije ne gre za nič drugega. Naj nihče ne reče, da ta besedila spadajo v preteklost! V obeh cerkvah poučujejo Biblijo, in to brez omejitve, kot obvezno besedo Boga – vključno z navodili, da je treba ubiti prešuštnike, homoseksualce ali neubogljive otroke, iztrebiti oz. zasužnjiti uporne sosedne narode, mučiti in ubijati živali in še marsikaj.

Vse to je pripeljalo do tega, da so državni zastopniki po nalogu Cerkve, stoletja morili drugoverce in sežigali čarovnice. Trenutno to ni mogoče. Toda kaj se dogaja v duši sodnika, ki je odvisen od cerkve, ko pred njim stoji obtoženi homoseksualec? Po Bibliji, ki naj bi bila za sodnika do zadnje pike beseda Boga, je treba take ljudi usmrtiti. (3. Mojzes 20, 13) Ali kako je, če pred na Biblijo vezanim sodnikom stoji morilec, ki je ubil svojega tekmeca? Po Bibliji mora sodnik ugotoviti, da je obtoženec storil prav, ko je ubil prešuštnika. (3. Mojzes 20,10) Pravzaprav bi tega človeka moral osvoboditi. Nihče ne ve, kako se indoktrinacija v zgodnjem otroštvu “z biblijskimi pripovedmi” odraža prek naše podzavesti. Mogoče Bibliji zvest sodnik pričevanje priče nezavedno presodi nekoliko drugače, da bi svojo juristično sodbo uskladil z globokimi biblijskimi predstavami; morda neopazno spremeni višino kazni ali izkrivi zakon – ne da bi sam opazil, kaj ga sili k temu. Podobno se godi tudi prenekaterim politikom, ki radi govorijo o religiozni toleranci, vendar v praksi misli s tem samo religijsko svobodo svoje lastne cerkve.

Nihče natančno ne ve, kako zelo mračni napotki tako imenovanega Svetega pisma vse do danes vplivajo na odgovorne v državi in družbi. Nespametno bi bilo misliti, da nas “knjiga knjig”, na katero so nas navajali od mladih nog in na katero nas obvezujejo cerkve, ne oblikuje do globin naše duše. Ni naključje, da je Ronald Reagan, ki je, kot vsi ameriški predsedniki, prisegel na Biblijo, na višku hladne vojne označil Sovjetsko zvezo za “kraljestvo zla” in govoril o atomarnem Harmagedonu.

Moral je priti čas, ko se bodo ljudje osvobodili duhov krvave knjige, ki je skoraj 2000 izvajala nasilje. Doslej to ni bilo mogoče, ker cerkev države in družbe ni izpustila iz svojega objema, le-ta pa pri mnogih, ki so se na zunaj zdavnaj ločili od cerkvene institucije, še naprej deluje.

Več na: http://www.zrtve-cerkve.org/page16.html

Mimogrede, ne pozabimo, da je zadnja grmada gorela v Španiji, kjer je zagorela ena prvih, okoli leta 1840, torej ob koncu Prešernovega življenja. To pa ni tako daleč nazaj, kot se to zdi marsikomu, ki se noče soočiti s svojim od prisilnega krsta v zgodnjem otroštvu naprej vcepljanim katoliškim programom v svoji podzavesti.

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !