Društvo za zaščito ustave in žrtev cerkve

V tej državi je porušen osnovni red – ne spoštuje se niti ustava. Zato smo se svobodomiselni, napredno naravnani državljani Republike Slovenije – verni, ateisti, agnostiki in drugače nazorsko orientirani, združili s ciljem, DOSEČI SPOŠTOVANJE 7. ČLENA USTAVE, KI ZAPOVEDUJE LOČENOST DRŽAVE IN CERKVE.Prvenstveno je mišljena rimsko-katoliška cerkev, ki ima od kršenja ustave tudi največ koristi.Države z ureditvijo, kjer so cerkve, oziroma verske skupnosti ločene od države, so poleg Slovenije tudi ZDA, Francija, Nizozemska … Želimo in zahtevamo, da se cerkev ukvarja z vero, v državne posle, politiko pa se nima pravice vmešavati. Za samostojno financiranje ima katoliška cerkev največje zasebno premoženje v Sloveniji in v svetu, zato je vsako dodatno financiranje iz proračuna ali občin nemoralno in protiustavno! Točnih podatkov cerkev ne daje, nekateri pa so znani in jih navajamo:

• katoliška cerkev ima v svetu več tisoč milijard € premoženja;
• tudi v Sloveniji se njeno premoženje, skupaj s povezanimi organizacijami in solastništvom v številnih podjetjih ceni na več kot milijardo € (800 milijonov ima samo v dolgu) in je največji lastnik zasebnega prava;
• poseduje okoli 40.000 hektarjev zemljišč in 5.000 raznih objektov;
• poleg izjemnega bogastva je v letu 2008 iz proračuna dobila najmanj 20 milijonov € in to iz sredstev vseh davkoplačevalcev, tako vernih kot nevernih ter drugih svetovnih nazorov;
• oproščena je plačila za uporabo stavbnega zemljišča za verske objekte, davka na dediščino in darila.

V kolikor se strinjate, da se spoštuje 7. člen ustave, ki določa ločitev države in verskih skupnosti (cerkve) ter prepreči protiustavno financiranje, vas prosimo, da prispevate svoj podpis pod to peticijo, ki jo bomo posredovali parlamentu in vladi RS.

Več informacij na naslovu www.zrtve-cerkve.org ali www.razmisli.blog.siol.net

Kdor želi, lahko peticijo tudi lastnoročno podpiše. Obstajata dva podpisna lista: eden s celotnim tekstom peticije v word in pdf datoteki, drugi se na peticijo na tej spletni strani samo sklicuje ter je tudi v word in pdf datoteki.

Koalicija za ločitev države in cerkve

http://www.locitev-drzave-cerkve.org/

Koalicija na facebooku

Ustava Republike Slovenije

I. SPLOŠNE DOLOČBE

7. člen Država in verske skupnosti so ločene. Verske skupnosti so enakopravne; njihovo delovanje je svobodno.

II.ČLOVEKOVE PRAVICE IN TEMELJNE SVOBOŠČINE

14. člen (enakost pred zakonom) V Sloveniji se vsakomur zagotavlja enake človekove pravice in temeljne svoboščine, ne glede na narodnost, raso, spol, jezik, vero, politično ali drugo prepričanje, gmotno stanje, rojstvo, izobrazbo, družbeni položaj ali katerokoli drugo osebno okoliščino. Vsi so pred zakonom enaki.

41. člen (svoboda vesti) Izpovedovanje vere in drugih opredelitev v zasebnem in javnem življenju je svobodno. Nihče se ni dolžan opredeliti glede svojega verskega in drugega prepričanja. Starši imajo pravico, da v skladu s svojim prepričanjem zagotavljajo svojim otrokom versko in moralno vzgojo. Usmerjanje otrok glede verske in moralne vzgoje mora biti v skladu z otrokovo starostjo in zrelostjo ter z njegovo svobodo vesti, verske in druge opredelitve ali prepričanja.

PARADOKS, KI SE JE ZGODIL V SLOVENIJI  V TRETJEM TISOČLETJU - PRAG TOLERANCE GLEDE SPOLNIH ZLORAB MLADOLETNIH OSEB MLAJŠIH OD 15 LET SE JE ZNIŽAL NAMESTO, DA BI SE ZVIŠAL (18.11.2011)

Ali to pomeni, da lahko govorimo, da živimo v državi, ki daje prednost kriminalu ali pa je z našim pravnim sistemom nekaj hudo narobe? Drugo vprašanje, ki se nam postavi je: “Ali je sedaj to postala splošna praksa pravnega sistema ali pa gre morda zopet za posamezne strukture, ki si v naši družbi lahko privoščijo tak absurd, kot recimo v tem primeru RKC”?

Gre za primer duhovnika Slavka Štefka iz Polenšaka. Najprej ga je sodišče spoznalo za krivega in ga obsodilo na pogojno  zaporno kazen 17 mesecev za dobo 5 let zaradi spolnega napada na mladoletno osebo mlajšo od 15 let.

Višje sodišče je potrdilo verodostojnost dokazov, torej fizične dotike po intimnih delih telesa, a ga je kljub temu oprostilo ob navedbi, da mu ni bilo mogoče očitati, da je z opisanimi dejanji do oškodovank zadovoljeval svoj spolni nagon. (vir tednik Mladina – srednji vek, št 07). Nadalje se navaja, da prijema za stegno med vožnjo v avtu ob prisotnosti še dveh deklet in dotika v območju nad prsmi oškodovanke ni mogoče opredeliti kot poseg v spolno sfero oškodovank. Pri tem je bilo bistvenega pomena to, kako se je počutil duhovnik in je bilo relevantno njegovo pričanje, da to ni počel zaradi spolne sle, ob tem pa višje sodnike ni zanimalo, kaj so ob tem čutile oškodovanke in kako so to dojemale.

Ob navedbi takšnih dejstev se torej lahko vprašamo,  ali  je sodstvo prižgalo zeleno luč za vse tiste,  ki so nagnjeni k takšnim kriminalnim dejanjem. Iz oprostilne sodbe je jasno razvidno, da je dovolj, da obdolženec to počne  ob prisotnosti najmanj še dveh oseb, oz. da pove, da tega ni storil iz spolnih vzgibov. Pa je to res zadosten razlog za oprostilno sodbo? Ni nikakršnih pomislekov, da tega ne počnemo iz drugačnih motivov? Je to sedaj postala vljudnostna gesta?

Po našem prepričanju ni potrebno posebej poudarjati, da v tem primeru gre za spolno zlorabo mladoletnih oseb mlajših od 15 let. Zaskrbljujoče postaja dejstvo, na koga naj se v bodoče takšne osebe še zanesejo, komu (če sploh) lahko še zaupajo, saj jih je v tem primeru v najtežjih trenutkih pustilo na cedilu tudi sodstvo.

Za osebo, ki je doživela spolni napad v najobčutljivejšem obdobju svojega življenja v kakršnikoli obliki, je za njo lahko to usodno do konca  življenja. Statistike kažejo, da takšne travme lahko pripeljejo osebo, ki je to doživela, tudi do samomora. V tem primeru pa poleg travm, ki so jih doživele ob spolni zlorabi, gre še za dodatne travme  ob dokazovanju, da se jim je to resnično zgodilo in nato še oprostilni izid  za povzročitelja, ki ga je sodstvo spoznalo za nedolžnega. Vse to je lahko naredilo nepopravljivo škodo pri oškodovankah.

Vse to opravičuje vprašanje, ali  je z našim pravnim sistemom resnično nekaj hudo narobe. Če si bo tudi javnost pred tem zatiskala oči, je možno, da bomo nekega dne nemočno opazovali, kako se zlorablja naše otroke, pri tem pa ne bomo mogli nič storiti.

Danes je čas, da se javnost jasno opredeli, da je otipavanje po intimnih delih telesa hudo kaznivo dejanje in da to je spolna zloraba mladoletnih oseb mlajših od 15 let. Pred nami je vprašanje: Kaj lahko kot posamezniki naredimo, da se to ne bo dogajalo? Smo v času volilne premetanke, zato tudi javno vprašanje vsem strankam, kaj bodo v tem primeru naredile .

Društvo za zaščito ustave in žrtev cerkve

Zanj Janja Škrjanc, predsednica

Javna predvolilna vprašanja političnim strankam in ostalim kandidatom na volitvah glede njihovega stališča do odnosa država – verske skupnosti

Spoštovani. Glede na še vedno pomembno vlogo verskih skupnosti v življenju države bi javnost po mojem prepričanju zanimal vaš odnos do tega vprašanja. Z vašimi odgovori ali morebitnim molkom boste marsikomu pomagali pri odločitvi na dan volitev. Spodnja vprašanja je treba razumeti predvsem kot pomoč pri jasnejši sestavi vaših stališč.

1)      Kakšen je vaš odnos do ločenosti katerekoli verske skupnosti od države – kot je to zaukazano v 7.členu Ustave Republike Slovenije?

2)  Država ima 2 milijardi dolga in politiki ponujate na soočenjih takšne in drugačne rešitve, kako odpraviti ta dolg. Nihče pa še ni omenil, da bi morala država prenehati financirati že tako ali tako super bogato katoliško cerkev. Letno država preko raznih uradov in ministrstev ter občin transferira katoliški cerkvi in njenim institucijam v Sloveniji več kot 10 milijonov evrov, npr. v letu 2008 je bilo teh sredstev vsaj približno 20 milijonov. S tem denarjem bi se dalo marsikaj postoriti glede odprave revščine pri nas!

Ali podpirate to, da država na veliko financira bogato katoliško cerkev? Ali menite, da je to pošteno do državljanov, ki so vedno bolj revni? Boste kaj spremenili?

3) Ali poznate PETICIJO ZA ODPRAVO DRŽAVNEGA FINANCIRANJA RIMSKO-KATOLIŠKE CERKVE Koalicije za ločitev države in cerkve? Dosedaj jo je podpisalo že na stotine državljanov Slovenije. Mogoče ste jo že, ali pa jo še nameravate podpisati tudi vi?

4)  Bi vi pravnomočno obsojene cerkvene pedofile uvrstili na javno dostopen indeks pedofilov? Ali pa podpirate anonimnost pedofilskih zločincev – tudi cerkvenih – in s tem omogočate njihovo nadaljnje izživljanje nad nedolžnimi žrtvami?! Dober primer je katoliško premeščanje odkritih kleriških pedofilov iz župnije v župnijo!

5)  Ali podpirate vedno bolj razširjeno prepričanje o neposredni povezanosti med prisilnim novačenjem katoliških vernikov s pomočjo neprostovoljnega krsta dojenčkov in izpostavljenostjo otrok teh vernikov zločinskemu izživljanju kleriških pedofilov?

6)  V Bibliji je ogromno pozivov na pregon in pomor drugače mislečih, »neposlušnih« otrok, homoseksualcev, prešuštnikov, sosednjih narodov, živali itd. Po prepričanju katoliških teologov – pa ne samo njih – je taka vsebina biblije dana od Boga in je torej ne samo aktualna, ampak veljavna na veke vekov. Vsi ti biblijski pozivi so tudi neposredno kršenje 63. člena ustave naše države, ki govori o prepovedi spodbujanja k nestrpnosti in nasilju.

Ali se zaradi tega tudi vi – kot vedno večji del javnosti – zavzemate za uvrstitev take biblije na indeks mladini nevarnih spisov? Saj kdor je v državi odgovoren za varstvo mladine in molče sprejema brutalna biblijska priporočila, je sokriv za ogrožanje duševnega in moralnega razvoja mladine – in s tem za dolgoročni demokratični razvoj države in njenih državljanov!

7)  Glede na pretekla in sedanja dejstva glede cerkve – to je katoliški pomor celih narodov, npr. v Ameriki; milijonske žrtve inkvizicije in zatiranje žensk; neizmerno materialno grabežljivost; nespoštovanje državnih zakonov, zapisano v katekizmu rkc (evangeliji so nad zakoni); nedemokratični, avtoritarni notranji ustroj cerkve in njeno poskušanje totalitarnega obvladovanja sveta še kar naprej, ipd. – ali podpirate vedno bolj množično izstopanje vernikov iz take cerkve? Mogoče bo potem Vatikan prisiljen uskladiti svoje početje z modernimi demokratičnimi standardi.

 Cerkev vedno bolj pritiska na slovensko državo glede vračila premoženja skozi denacionalizacijske postopke. Menda so ji bile v prejšnjem režimu storjene krivice. Glede na to, da ni razlike med krivicami izpred pol stoletja storjenimi nad cerkvijo in s strani totalitarne katoliške cerkve storjenimi krivicami v minulih 1800 letih nad ljudmi in naravo praktično po celem svetu – ali podpirate resnično, tako moralno kot materialno opravičilo Vatikana in lokalnih cerkva? Do sedaj takega opravičila še ni bilo, saj je obžalovanje za storjene zločine resno mišljeno samo takrat, ko poleg besednega opravičila tudi materialno popravimo škodo, ki smo jo storili – in tega ne počnemo več. Najprej pa seveda spremenimo ideološki temelj našega zločinstva, recimo biblijo. Vse to Vatikan še ni storil!

9)  Ali tudi vi mislite, da so na državni ravni uzakonjeni cerkveni prazniki (božič, velika noč, Marijino vnebovzetje, dan mrtvih) kršenje 7. člena ustave Republike Slovenije, ki govori tako o ločenosti cerkve od države kot o enakopravnosti vseh verskih skupnosti pri nas? Ker v naši državi praznujemo nekatere katoliške praznike, bi posledično glede na ustavo morali praznovati tudi praznike drugih verskih skupnosti. Ali podpirate idejo, da bi državljani Slovenije praznovali samo take praznike, ki se tičejo države in vseh njenih državljanov? Verske skupnosti pa naj same praznujejo svoje praznike, kolikor želijo – brez s strani države podprtega misijonarskega nasilja nad drugače mislečimi!

10)  Ali bi tudi vi podprli odpravo kršenja 7. člena Ustave Republike Slovenije, ki govori o kategorični ločenosti države od katerekoli verske skupnosti, ko je cerkvena šolska ustanova – to je teološka fakulteta – še kar naprej del javnega šolskega sistema oz. natančneje ljubljanske Univerze?

11)  Ali bi tudi vi podprli ponovno uvrstitev cerkvenih zvonov na seznam povzročiteljev hrupa in s tem za zdravje ljudi nevarnih objektov? Na tem seznamu so zvonovi celo v zelo katoliški Italiji in s tem podvrženi preverjanju stopnje hrupa s strani države in lokalnih skupnosti.

12)  Slovenija je demokratična država, povezana z drugimi demokratičnimi državami v Evropi v Evropsko Unijo. Jasno je tudi, da dokler bo Vatikan taka diktatorsko - avtoritarna država, kot je sedaj, da ne more biti sprejet v EU! A se strinjate s tem, da obstaja na ozemlju EU, oz. znotraj slovenske države izpostava Vatikana, ki je gospodarju primerno netransparentna in nekako napol tajna? Govor je o Opus Dei-ju, udarni pesti Vatikana in njegovi »tajni policiji«, ki je sicer registriran in ima celo tiskovnega predstavnika, članstvo pa je tajno. Izgleda, da se v naši državi nismo ničesar naučili iz zgodovine pred letom 1945, ko je tudi komunistična partija bila tajna. Posledice so znane.

13)  Glede na vse znane, zgodovinsko dokazljive in dokazane grozljive zločine katoliške cerkve, za katere se ni nihče zares opravičil, ali podpirate postavitev spomenika žrtvam katoliške cerkve? Bil bi opomnik vsem nam, kakšne grozovitosti smo ljudje sposobni v imenu vere – ideologije in obenem pritisk na Vatikan in njegovo cerkev tako za spremembo njegove politike v smislu spoštovanja demokratičnih standardov in človekovih pravic kot za njegovo resnično opravičilo VSEM žrtvam katolicizma,  vključno z materialno odškodnino.

14)  Ali podpirate pobudo Društva za zaščito ustave in žrtev cerkve, ki je preko svojega pravnega zastopnika v juniju 2008 tožilcu podalo predlog o začasni prepovedi rimskokatoliške cerkve, dokler ta svoje teorije in prakse ne uskladi s slovensko državno Ustavo in zakoni demokratične države?

To je le nekaj možnih vprašanj glede tematike odnosa države in verskih skupnosti pri nas. Za vaše morebitne odgovore se vam vaši potencialni volivci in ostali državljani Slovenije že vnaprej zahvaljujemo. Dobro je vedeti, kakšen odnos imajo do pomembnih vprašanj te države ljudje, ki ne samo, da bodo kot poslanci državnega zbora pomembno sooblikovali življenje v državi, ampak bodo naslednja štiri leta tudi živeli od žuljev naših rok oz. od davkoplačevalskega denarja.

S spoštovanjem

državljan Slovenije in davkoplačevalec

Borislav Kosi, Slovenska Bistrica

V mnogih državah so potekali protesti proti nasilju finančnega kapitalizma. V New Yorku, Rimu, Torontu, Londonu, Berlinu, Frankfurtu, Madridu in še v več kot 1000 mestih se je zbralo na tisoče ljudi, ki je protestiralo proti finančnemu kapitalizmu. Ta je namreč povzročil hudo gospodarsko krizo, ki je prizadela desetine milijonov ljudi po vsem svetu. Protesti so bili tudi v Sloveniji. V Ljubljani so protestniki preživeli več dni pred borzo. Ob tem se postavi vprašanje, ali je borza res pravi kraj za proteste. Ali je finančni kapitalizem kot takšen glavni krivec krize, oz. ali je osnovni vzrok krize kaj drugega.

Nedaleč proč od borze je ljubljanska stolnica. Cerkev že od vsega začetka podpira delitev ljudi na revne in bogate, delitev na vladajoče in podrejene. To je zanjo neizogibna delitev. Čim več naj bo revnih, čim manj bogatih, je moto katoliške cerkve. Neposlušne podrejene in revne je potrebno kaznovati, če bi zahtevali več, kot jim je določila cerkev. Kaznovanje izvede pravna država kot cerkveni hlapec. Papeška okrožnica Rerum novarum poziva h kaznovanju prevratnikov in k varovanju temeljne družbene ureditve: to je na delitev na revne in bogate, vladajoče in podrejene, moderne sužnje in moderne sužnjelastnike. Kam spada Vatikan?

Vatikan seveda spada med bogate, v samo špico bogatašev, saj je vrednost celotnega cerkvenega premoženja po svetu več 1000 milijard evrov, v Sloveniji pa stotine milijonov, če ne že več kot milijardo evrov. Cerkev je največji zemljiški posestnik zahodnega sveta, v Rimu je skoraj tretjina stavb v njeni lasti, podobno je tudi v mnogih drugih mestih. Katoliška cerkev je tudi največji verski gospodarski koncern na svetu in angažiran na področju nepremičnin, kemije, elektronike, vrednostnih papirjev …, poseduje pa tudi mnoge banke. Cerkev ima v lasti tudi večje število raznih medijev, preko katerih vpliva na javnost.

Kot že navedeno, cerkev od svojega nastanka podpira delitev na revne in bogate, podpira izkoriščanje revnih in prelivanje kapitala od revnih k bogatim. Ta ideologija je skozi stoletja in tisočletja postala del družbene zavesti in tako prežema vse pore družbe. Tudi gospodarsko-finančni sistem. Institucije pravne države temeljijo na izkoriščanju ljudi, živali in narave. Zato ni čudno, da obstaja prepad med revnimi in bogatimi, da se ta celo veča, da število revnih narašča in da prihaja do vedno novih kriz, ki imajo za posledico vedno večjo siromašenje ljudstva. Ali kot pravijo protestniki: 99% je prizadetih. Tako ima tudi sedanja gospodarsko-finančna kriza svoje temelje v cerkveni ideologiji izkoriščanja. Banke, borze … so samo izrastek na cerkveni ideologiji izkoriščanja, ki si izmišljuje vedno nove načine za podjarmljanje ljudi in uničevanje narave.

Zato bi morali protestniki iti pred stolnico in tam protestirati. Še prej pa bi bilo dobro, da bi iz izkoriščevalske cerkve izstopili. Kajti biti v takšni organizaciji pomeni nositi soodgovornost za vse, kar ta stori: torej tudi za njen izkoriščevalski nauk in dejanja v tej smeri, ki vodijo do velikega števila revnih in lačnih ljudi na eni strani in peščice izjemno bogatih oseb s cerkvijo na čelu. Absurdno je protestirati proti izkoriščanju, pa biti član organizacije, ki v samem temelju podpira izkoriščanje.

Čeprav se cerkev v besedah zoperstavlja revščini, pa praktično ne stori ničesar, da bi se ta odpravila. Zakaj? Samo mali delček njenega bogastva bi zadostoval, da bi odpravili lakoto na tem svetu. Pa je vedno več lačnih in revnih, cerkev pa poziva druge, naj pomagajo tem. Če bi se odpravila revščina, bi se odpravila delitev na revne in bogate, kar je za cerkev zelo nevarno, saj ona živi ravno iz teh razlik. Če jih ni, cerkev propade. Zato v ozadju dela vse, da se razlike obdržijo oz. celo povečajo.

Vlado Began

Če bi neka nova verska skupina z grobim psihičnim pritiskom prisiljevala svoje člane, da svoje dojenčke včlanijo v skupino, da bi jo vse življenje financirali in se v vsem ravnali po njenih direktivah, potem bi to skupino označili za »sekto«. Če bi bilo mogoče, bi država organizacijo razpustila in kaznovala »vodje sekte« zaradi prisile in izsiljevanja, toliko bolj, če skupina ne bi dopuščala izstopov, ampak bi te preprečevala z grožnjo najtežjih kazni in s tem pri mnogih svojih članih povzročila težke duševne poškodbe in ovirala njihovo svobodo razvoja.

Ko gre za enake stvari, ali jih lahko drugače obravnavamo zgolj zato, ker gre za organizacijo, ki se ne obnaša tako samo do nekaterih, ampak po vsem svetu, in se imenuje »rimskokatoliška cerkev«, ki neprestano govori o verski svobodi, proti drugače mislečim pa ščuva »pooblaščence za sekte«. Ni drugače, samo navadili smo se na to. Od 1.7.2002 ta navada ni več dovoljena. Na ta dan je stopil v veljavo rimski statut o Mednarodnem kazenskem sodišču, ki za hudodelstva proti človečnosti zagroža kazen.

Če bi bila takšna nasilna sekta široko razširjena v današnji Afriki in bi svojim članom prepovedala uporabo kondomov pod grožnjo najtežjih kazni, bi s tem povzročeno prenašanje HIV/AIDS-a in smrtne primere pripisali voditeljem sekte in proti njim uvedli kazensko pravno preiskavo. Ali je lahko to drugače samo zato, ker se prisilno vzpostavljena sekta imenuje »cerkev« in si njen poglavar lasti pravico do nezmotljivosti?

Če bi v neki svetovni nasilni sekti spolno zlorabili na sto tisoče otrok in bi zločine prikrili na ukaz voditelja sekte in onemogočili kazensko pravno preganjanje, bi bila proti tej kriminalni organizaciji in njenemu voditelju vložena tožba. Ali je lahko to drugače zgolj zato, ker se ta organizacija imenuje »cerkev« in ukaz, da je treba o zločinih molčati, ne pride od šefa mafije, ampak ga je izrekel papež? Ni drugače, ampak je to samo stoletja dolga navajenost na pedofilsko duhovščino in moč njenih vrhovnih duhovnikov. Odkar obstaja kaznivo dejanje hudodelstva proti človečnosti, gledanje stran ni več dovoljeno.

V nadaljevanju podajamo ovadbo za tri hudodelstva proti človečnosti, za katere je kazensko pravno odgovoren dr. Joseph Ratzinger kot nekdanji kardinal in današnji papež: 1. ohranjevanje in vodenje svetovnega totalitarnega prisilnega režima, ki svoje člane podjarmlja z grožnjami, ki zastrašujejo in ogrožajo zdravje; 2. ohranjevanje smrtonosne prepovedi uporabe kondomov, tudi takrat, ko obstaja nevarnost infekcije z virusom HIV; 3. vzpostavljanje in ohranjevanje svetovnega sistema za prikrivanje in podpiranje seksualnih zločinov katoliških duhovnikov, kar omogoča vedno nove zločine.”

Več o kazenski ovadbi je na http://www.zrtve-cerkve.org

Papež Benedikt sliši umrle in govori z njimi! Benedikt je o svojem umrlem predhodniku Janezu Paulu II. v nekem televizijskem intervjuju rekel: “Slišim in vidim ga govoriti. Tako sem lahko z njim v stalnem dialogu.” (Bild, 18.10.2005).

Je Benedikt  medij?

Medij je medialno nadarjena oseba, ki trdi, da lahko sliši glasove umrlih direktno in brez pripomočkov. Psihologi svarijo: Slišanje duhov dobi včasih prisilne oblike. Verjetno se za temi seansami skriva psihotično stanje. Seanse so tipične za shizofrena obolenja.

Papež – spiritist?

Nič čudnega, da Benedikt ne more slišati Boga, če se ukvarja s spiritizmom! Spiritizem je sprejemanje, da duhovi umrlih v svetu delujejo kot nevidne moči in lahko postanejo zarotovani.

Papežev spiritizem vsekakor pojasnjuje nenavadne, že skoraj hipnotične evforije, katere je izzval obisk papeža Benedikta pri mladostnikih in politikih na svetovnem dnevu mladih.

“Spiritizem, okultizem, … marsikdaj povezan z drogami, naredi mlade ljudi obsedene …, je svaril škof dr. Heinrich Mussinghoff na svetovnem dnevu mladih v Kölnu.

Okultizem in spiritizem s krščansko vero naj ne bi bili združljivi”, je rekel tudi škof Schraml na svetovnem dnevu mladih v Kölnu. Logično sklepanje: Papež se ne sme več imenovati krščanski.

Papež potrebuje eksorcizem.

Kako je mogoče pomagati papežu v tej nevšečni situaciji? Za fenomen kot je slišanje glasov katoliška cerkev še vedno zapoveduje izganjanje hudiča. Na vatikanski univerzi poučujejo eksorcizem – samo v Italiji je več kot 70 izganjalcev hudiča. “Katoliška cerkev je poostrila borbo proti hudiču, papeževa akademija prireja tečaj za satanizem.” je dne 2.7.2005 poročal SPIEGEL ONLINE.

Luter: “Hudič deluje po papežu”. “Papež je hudič!”

In kako vidi evangeličanska cerkev to s hudičem? Za Martina Lutra, ustanovitelja te cerkve, je stvar jasna: “Verjamem, da je papež maskiran in živi hudič.” Ali: “Kajti hudič je ustanovil papeštvo, govori in deluje preko papeža in rimskega sedeža.” (R. Bäumer, Martin Luther in papež, str. 96). In kar se tiče eksorcizma: Če hoče hudič izganjati Belzebuba, so neizogibni problemi. Hudič vendar sam sebe ne bo izgnal.

Tekst je prirejen po članku Papst Benedikt hört Stimmen, DENK MIT št. 12

Vir: časopis Razmisli, številka 7, izdajatelj Društvo za zaščito ustave in žrtev cerkve

www.zrtve-cerkve.org

S kapitalizmom je nekaj narobe

„S kapitalizmom je nekaj narobe, mora obstajati boljša porazdelitev bogastva, morda bi morala Amerika na pot demokratičnega socializma,“ ponavlja besede baptističnega pastorja in borca za človekove pravice Martina Luthra Kinga teolog in profesor etike Robert Franklin. (Priloga Večera V soboto, 3.9.2011)

Že dolgo je znano, da je nekaj narobe s kapitalizmom, katerega temelj je izkoriščanje ljudi, živali in narave. Zaradi tega to obliko družbene ureditve na veliko podpirajo biblijske cerkve, tako katoliška, protestantska, judovska …, ki v osnovi temeljijo na razlikah med ljudmi: pravoverni gredo v nebesa, neverni v pekel, pravoverni imajo pravice, neverni ne. Te zadnje je potrebno čim prej iztrebiti, uči npr. katoliška cerkev. Kapitalizem daje cerkvi bogastvo, moč in družbeni vpliv, kar ta izkorišča za širjenje svoje vere. Cilj širjenja vere pa je samo k povečevanje cerkvenega bogastva in družbene moči. Ljudje, živali in narava cerkve ne zanimajo. To so zanjo samo proizvodna sredstva ter vir za njeno širitev in bogatenje. Tisoče milijard evrov v cerkvenih blagajnah na eni strani in milijarde revnih in lačnih na drugi strani pove vse.

Redki so spoznali bistvo cerkve. Vprašanje je, ali lahko med nje štejem tudi pastorja Kinga, ki sicer ugotavlja, da je s kapitalizmom nekaj narobe in da mora obstajati boljša porazdelitev bogastva, pri čemer predlaga pot demokratičnega socializma. Z njim bi po njegovem lahko dosegli boljšo porazdelitev bogastva. Verjetno bi lahko s socializmom nekoliko izboljšali porazdelitev bogastva. Vprašanje pa je, ali je to rešitev.

Martin Luther King je poznal 10 Božjih zapovedi in Jezusov Govor na gori, saj je bil baptistični pastor. Zato je zanimivo, da kot pot k boljši porazdelitvi bogastva ni predlagal izpolnjevanje Božjih zapovedi in zlatega pravila iz Govora na gori. Kajti, ali bi bila takšna demonska porazdelitev bogastva, ko peščica poseduje več kot polovico svetovnega bogastva, število revežev in lačnih pa hitro raste, mogoča, če bi ljudje izpolnjevali zapoved Ne kradi? Ali je mogoča takšna demonska porazdelitev bogastva, če bi ljudje izpolnjevali Ne ubijaj ali Ne laži? Ali če bi ljudje živeli zlato pravilo, ki pravi, kar ne želiš, da ti drugi storijo, ne stori ti njim? Ali si kdo želi biti reven ali celo umreti od lakote? Ali pravičnost, ki je v osnovi neskončno bogata, vsebuje takšno porazdelitev bogastva? Ali pa je del pravičnosti to, da so vsi bogati, ni pa revežev niti ekstremno bogatih! Seveda takšna pravičnost ne pride sama od sebe, temveč jo je potrebno živeti. Po dejanjih jih boste spoznali, uči cerkev. Zato bi morali biti vzor tisti, ki o njej na veliko govorijo. To pa so predvsem kleriki s papežem, kardinali in škofi na čelu.

Martin Luther King še vedno ostaja na cerkveni liniji. Ker ni v interesu cerkve, da bi bili vsi ljudje bogati, to bi namreč zanjo pomenilo konec, deluje z vsemi silami proti temu. Z vsemi silami deluje proti temu, da bi ljudje izpolnjevali 10 zapovedi in tako šli po drugi poti, kot jo uči cerkev. Ta namreč uči pot izkoriščanja, nasilja, ubijanja ljudi in živali, kršitve človekovih pravic, uničevanja narave … Kaj pomeni ta pot, lahko vidimo v vsakdanjem svetu. Deset Božjih zapovedi je samo krinka, pod katero cerkev skriva svojo demonsko naravo.

Kapitalizem s svojo pravno državo predstavlja za katoliško cerkev okvir, ki ji omogoča obstoj. Pravična država pomeni za cerkev propad, enako pa tudi za kapitalizem, socializem in podobne družbene ureditve, ki temeljijo na izkoriščanju in nasilju. Seveda pa to ne pomeni konec človeštva in zemlje. To pomeni, da bo zemlja zopet vzcvetela, na njej pa bodo prebivali samo miroljubni ljudje, ki miru ne bodo živeli samo med seboj, temveč tudi do narave in živali.

Vlado Began

Vir:  http://www.began.si/komentarji_1.html

Tuja država napada slovenski družinski zakonik

V Sloveniji poteka burna razprava o novem družinskem zakoniku. Mnogi mu oporekajo, predvsem tisti, ki spadajo sfero katoliške cerkve. Sama cerkev ne stoji ob strani, temveč se je postavila na čelo nasprotnikov zakonika in zahteva referendum o njem. Kot piše Ranka Ivelja v Dnevniku (Objektiv, 3.9.2011), je cerkev „za ta namen ponudila vso svojo infrastrukturo, od strežnikov, cerkva, so svojih institucij in ljudi.“ Nadalje piše Ranka Ivelja: „A čeprav v svoj zagrizeni ideološki boj tako nespodobno populistično žene tudi svoje premalo poučene in s predsodki prepojene cerkvene ovčice, ji ni mogoče odrekati pravice, da se o zakoniku izreče. Cerkev po ustavi pač ni ločena od družbe in politike, temveč od države. Nihče pa nima pravice lagati, s polresnicami zavajati ljudi ter pod pretvezo varovanja družine trgati določb zakona iz konteksta in jih zavijati v iracionalne strahove.“

Težko bi se bilo strinjati z navedbo R. Ivelje, da se sme cerkev izrekati o družinskem zakoniku. Katoliška cerkev je namreč tuj pravni subjekt, ki ima svoj sedež v Vatikanu. Na vrhu cerkvene hierarhije je papež, ki je absolutni vladar in ima oblast ne le nad vesoljno cerkvijo, temveč ima prvenstvo redne oblasti tudi nad vsemi delnimi cerkvami, kot to izhaja iz zakonika cerkvenega prava, ki je »ustava« katoliške cerkve. Katoliška cerkev s svetim sedežem na čelu ni demokratična institucija, temveč gre za diktaturo ene same osebe, to je papeža. Poleg diplomatskega predstavnika (nuncij) v neki državi, ima katoliška cerkev s svetim sedežem na čelu v tej državi tudi svoje organizacije oz. sestavne dele kot npr. škofovsko konferenco, škofije, župnije, redove … Vsi ti so vezani izključno na sveti sedež oz. papeža, torej na tujo državo in zato morajo v tej državi striktno izvajati politiko, ideologijo in vero te tuje države. Seveda vse to velja tudi v Sloveniji. To pa tudi pomeni, da katoliška cerkev v Sloveniji tudi na tej podlagi ne more in ne sme politično. Nobena tuja mednarodnopravna oseba, ki ima tako ali drugače status države, v Sloveniji ne sme delovati politično in agitirati za politiko, nauk ali ideologijo svoje države. Tako tega ne smejo delati npr. Avstrija, Hrvaška, Iran, ZDA ali druge države. Zato tega ne sme delati niti katoliška cerkev. Tega ne sme delati sama oz. preko svetega sedeža ali preko svojih delnih cerkva oz. sestavnih delov, kot so npr. škofije in župnije. Tudi te so namreč tuje pravne osebe, kot določa 2. člen Vatikanskega sporazuma in so tako neločljivi del tuje države oz. tujega mednarodno pravnega subjekta. Katoliška cerkev tudi preko teh ne sme politično delovati. Zato se katoliška cerkev v Sloveniji ne sme opredeljevati do družinskega zakonika, saj se s tem vmešava v notranje zadeve neke države. Moralo bi intervenirati zunanje ministrstvo RS in opozoriti sveti sedež in katoliško cerkev, da preneha s tem. Kako bi bilo, če bi npr. Avstrija v Sloveniji, če je mogoče v vsaki vasi, ustanovila svoje državne urade, ki bi promovirali avstrijsko politiko, njene vrednote in cilje, ti uradi pa bi se celo vključili v razpravo o družinskem zakoniku in bi podpirali Avstrijce, živeče v Sloveniji pri zahtevi za referendum. Podobno bi bilo, če bi npr. Iran imel v Sloveniji svoje državne organizacije, preko katerih bi širil svoje državne oz. politične ideje.

Bit katoliške cerkev je laganje, širjenje polresnic, zavajanje ljudi … Zato ni čudno, da katoliška cerkev tudi v primeru razprave o družinskem zakoniku sledi svoji osnovni nalogi: širiti laž, zavajati ljudi …, o čemer govori tudi Ranka Ivelja v svojem članku Laži, manipulacije in izmišljije (Objektiv, 3.9.2011) S tem cerkev dela razdor med ljudmi in želi destabilizirati družbo v Sloveniji. Dela v smislu načela: loči, veži in vladaj, kar je osnovno demonsko načelo. Ve pa se koga cerkev zastopa.

Katoliška cerkev svojim klerikom prepoveduje imeti družine. Ali ni potem zelo nemoralno, da cerkev napada družinski zakonik in zahteva referendum o njem, sama pa svojim klerikom ne dovoli imeti družine? Delovati nemoralno pa je v nasprotju s slovensko ustavo, kajti morala je del načela pravne države.

Sicer pa je družina po meri cerkve naslednja: otrok nova stvar, mati stroj za rojevanje in gospodinjenje ter oče „bog i batina“, vsi trije pa morajo ubogati cerkev oz. so njena last, vsaj v duhovnem smislu, jo financirati in širiti vero; v primeru nepokorščine pa jim sledijo grožnje in celo večni pekel. Za takšen tip družine si cerkev z vsemi štiri prizadeva. Družinski zakonik pa podira to cerkveno podobo družine, zaradi česar ga cerkev srdito napada. Če se cerkvena slika o družini podre, družinski zakonik pa to, kot že navedeno, vedno bolj podira, se zamaje celotna cerkev. Če je vedno manj klasičnih družin, je vedno manj krstov dojenčkov in s tem vernikov, in to cerkev vedno bolj slabi. Katoliški cerkvi pri družinskem zakoniku ne gre za otroke same po sebi, temveč nje skupaj s klasično družino jemlje samo kot orodje za vladanje in izkoriščanje. In nič drugega. Vse ostalo so igrice za naivno javnost.

Vlado Began

Vir:  http://www.began.si/komentar.html

V Univerzitetnem kliničnem centru v Ljubljani (UKC) je zaradi sepse umrl desetmesečni dojenček, ki naj bi bil podhranjen, njegovi starši pa naj bi bili vegani. V zvezi s tem dogodkom je UKC organiziral tiskovno konferenco o priporočenih smernicah o prehrani otrok, na kateri je nastopilo nekaj zdravnikov. Ker je bilo na tiskovni konferenci slišati, da krivde za otrokovo smrt nihče ne pripisuje načinu prehrane, se postavi vprašanje, zakaj je bila potem tiskovna konferenca namenjena načinu prehrane otrok? Zakaj je bilo na tiskovni konferenci govora v glavnem samo o vegetarijanstvu oz. veganstvu, če vzrok smrti otroka ni način prehrane? Očitno je medicinska stroka na ta način, torej posredno, želela javnosti sporočiti, kaj je po njenem pravi vzrok smrti. In to kljub temu, da še ni znan vzrok smrti in da bo o tem pripravljeno tudi izvedensko mnenje.

Če je bil otrok podhranjen, temu ne more biti kriva vegetarijanska ali veganska prehrana, temveč to, da mu starši niso dali dovolj hrane ali pa da je bil bolan in ga starši niso peljali k zdravniku. Nerazumljivo tudi je, da uradna medicinska stroka krivi vegansko prehrano staršev za smrt dojenčka, če se še sploh ne pozna vzroka smrti, ve se namreč samo to, da je prišlo do sepse, torej zastrupitve krvi. Namesto da bi počakala na uradne rezultate vzroka smrti, je ta dogodek s pomočjo medijev izkoristila za napad na vegetarijanstvo oz. veganstvo. Gre za neetično in nepošteno dejanje. Nerazumljivo je tudi, da predstojnik malega in v svetovnem merilu nepomembnega kliničnega oddelka UKC Ljubljana na tiskovni konferenci pravi, da pri veganstvu ni mogoče zagotoviti vnos vseh potrebnih snovi, zato je ta način prehrane škodljiv in zdravju nevaren, še posebej pri otrocih (Delo, 12.8.2011), ker je to preprosto laž. To dokazujejo tudi stališča nekaterih velikih dietetičnih organizacij na svetu. Stališče dveh največjih dietetičnih organizacij na svetu, ADA (American Dietetic Association) in DC (Dietitians of Canada) je, da so uravnotežena veganska in ostale vrste vegetarijanske prehrane primerne za vsa življenjska obdobja, vključujoč nosečnice, doječe matere, dojenčke, otroke in odraščajoče ter da vegetarijanska in veganska prehrana lahko zadovolji potrebe po vseh makro in mikrohranilih, vključno z beljakovinami, železom, cinkom, kalcijem, vitaminom D, riboflavinom, vitaminom B12 vitaminom A, maščobami omega-3 in jodom. Veliko število ameriških in kanadskih strokovnjakov pravi, da je uravnotežena veganska prehrana primerna za vse starostne kategorije, torej tudi za dojenčke in otroke, peščica slovenskih zdravnikov pa to zanika in celo trdi, da je veganska prehrana škodljiva. Kdo je sedaj škodljiv: veganska prehrana ali stališče slovenskih zdravnikov na tiskovni konferenci o veganski prehrani? Dokaz o nestrokovnosti in neznanju omenjenih zdravnikov je tudi to, da v svetu živi veliko število zelo zdravih veganov, tudi otrok, pri čemer se njihovo število povečuje. Mnogo teh veganov in njihovih otrok živi tudi v Sloveniji.

Iz stališča obeh omenjenih dietetičnih organizacij tudi jasno izhaja, da pravilno sestavljena vegetarijanska in veganska hrana niti teoretično ne moreta biti vzrok smrti. Vzrok smrti je lahko podhranjenost, kar pa seveda z načinom prehrane ne more biti v zvezi, saj podhranjenost pomeni, da otrok ne dobi hrane oz. dovolj hrane. Kot že navedeno, pravilno sestavljena vegetarijanska in veganska hrana dojenčku zagotavljata vse, kar potrebuje za pravilen in zdrav razvoj. Zato je tudi povsem nerazumljivo, da naj bi razširjeni strokovni kolegij za pediatrijo pri dojenčkih odsvetoval vegetarijansko prehrano, vegansko pa celo prepovedoval, kot je bilo to omenjeno na tiskovni konferenci. Najbolj zdrava hrana prepovedana, tista, ki pa je najbolj škodljiva, to je mešana (z mesom in drugimi živili živalskega izvora), pa se priporoča. Če je omenjeni kolegij res prepovedal vegansko prehrano pri otrocih, kar je sicer zelo težko verjeti, saj nima nikakršnih pristojnosti, da bi lahko komurkoli kaj prepovedal, najmanj pa način prehranjevanja, gre za skrajno škodljivo dejanje, ki ima lahko za mnoge otroke zelo hude posledice. Namreč, za meso in druga živila živalskega porekla je nesporno znanstveno dokazano, da so rizični faktor za mnoge bolezni kot so npr. rak, srčno-žilne bolezni, diabetes, osteoporoza … Po mnenju uradne medicinske stroke bi dojenček torej moral uživati živila, ki mu lahko prinesejo bolezen in s tem trpljenje ter celo smrt, prehrane, ki pa prej omenjenih škodljivih živil nima ali pa bistveno manj, pa ne bi smel uživati. V čigavo korist deluje slovenska uradna prehranska stroka: v korist zdravja ali bolezni? V korist otrok ali medicine oz. farmacije? Ali ne gre za izjemno škodljivo doktrino? Doktrino iz nekega drugega časa! Kaj dela meso, torej nekaj zelo škodljivega, v nežnem telesu dojenčka, si je zelo težko predstavljati. Vsekakor pa v  otrokov prebavni trak in druge dele telesa prinaša izjemno škodljive snovi, ki otroka lahko programirajo za bolezen v prihodnje. Ker se otrokov okus formira v zgodnjem otroštvu, je jasno, zakaj uradna stroka zahteva, da mora dojenček že kmalu po rojstvu začeti uživati meso. Zato, da si bo pridobil okus po mesu, posledica česar seveda bo, da bodo kasneje mnogi otroci postali mesojedci, da se torej prepreči, da bi bili otroci vegani oz. vegetarijanci.

Še enkrat: Stališče ADA in DC je, da so uravnotežena veganska in ostale vrste vegetarijanske prehrane primerne za vsa življenjska obdobja, vključujoč nosečnice, doječe matere, dojenčke, otroke in odraščajoče ter da vegetarijanska in veganska prehrana lahko zadovolji potrebe po vseh makro in mikrohranilih, vključno z beljakovinami, železom, cinkom, kalcijem, vitaminom D, riboflavinom, vitaminom B12 vitaminom A, maščobami omega-3 in jodom. In še: Vegetarijanska prehrana poleg tega ponuja mnoge prednosti, saj imajo vegetarijanci dokazano manjši indeks telesne teže ter manjšo možnost za pojav ishemične bolezni srca, prav tako imajo manjšo koncentracijo holesterola, nižji krvni tlak in manjšo možnost za povišanje tlaka, za pojav diabetesa tipa 2 in raka prostate ter debelega črevesa. (http://www.osvoboditev-zivali.org/index.php?pnm=03694)

Ob takšnih nerazumljivih stališčih zdravnikov UKC Ljubljana, ki očitno izhajajo iz uradne medicinske doktrine, se postavi vprašanje, čemu to služi oz. kaj je namen tega? Mogoče želi stroka na vsak način odvrniti ljudi od vegetarijanske in veganske prehrane? Da bi še naprej imela zagotovljene paciente za svojo dejavnost, kajti nesporno je, da živila živalskega porekla prinašajo ljudem vedno več bolezni in s tem vedno več dela zdravnikom. Če bi bili ljudje vegetarijanci ali celo vegani, bi bilo bolezni bistveno manj in s tem tudi dela za medicino in farmacijo. S podpiranjem vegetarijanstva in veganstva bi medicina torej žagala vejo, na kateri sedaj sedi. Takšno ravnanje uradne medicine je seveda v skladu tudi s Hipokratovo prisego, po kateri bolniki niso na prvem mestu, temveč so na prvem mestu zdravniki in njihov položaj. To jasno izhaja iz dejstva, da prvi trije členi te prisege govorijo o zdravnikih, bolnik pride na vrsto kasneje.

S svojim nerazumnim in škodljivim zavajanjem glede vegetarijanske oz. veganske prehrane uradna medicina, pa ne škodi samo zdravju ljudi, temveč tudi pomembno vpliva na naravo in živali. Dokazano je, da je masovna živinoreja, od koder izvirajo živila živalskega porekla,   okoljsko in podnebno zelo škodljiva. Pesticidi in druga strupena sredstva, gnoj in gnojnica … zelo uničujejo okolje, živinoreja (vse, kar je v povezavi s proizvodnjo in prometom živil živalskega porekla) pa ima tudi v podnebnih spremembah zelo velik delež, saj po nekaterih podatkih emitira v ozračje celo več kot polovico vseh škodljivih toplogrednih plinov. Vse to uničevanje podpira slovenska uradna medicina, ko popolnoma neupravičeno odsvetuje oz. celo prepoveduje vegetarijansko oz. vegansko prehrano. Poleg tega pa podpira seveda tudi neizmerno trpljenje živali na farmah množične živinoreje in v klavnicah. Zato uradna medicina zaradi svojih škodljivih stališč glede prehrane nosi zelo veliko odgovornost pri boleznih in v uničevanju narave ter trpljenju živali. Glede na zakon, kar seješ, to žanješ, se ji utegne vse to vrniti.

Namesto da bi stroka podpirala brezmesno prehrano, saj je meso, kot že navedeno, dokazljivo rizični faktor za mnoge civilizacijske bolezni, sili starše k temu, da svoje otroke hranijo z mesom in s tem k ogrožajo svoje lastne otroke, ki imajo lahko zaradi tega velike zdravstvene težave v nadaljnjem toku življenja. Pri vsem tem ne gre samo za velik napad na otroke, temveč tudi na vegetarijanstvo oz. veganstvo, ki že prerašča v križarsko vojno, saj mnogi zdravniki in drugi strokovnjaki izkoristijo vsako priložnost, da delujejo proti obema vrstama prehrane. Gre za namerno škodovanju vegetarijanstvu in veganstvu. Očitno gre pri vsem tem za patološko nasprotovanje uradne stroke predvsem veganstvu, ki ga očitno mnogi strokovnjaki osebno ne sprejemajo, pa čeprav ga potrjujejo ga znanstvene raziskave. Ker ga osebno ne sprejemajo, tudi druge ljudi odvračajo od njega.  Gre za veliko sebičnost. Moja resnica je resnica za vse, pravijo.

Nekateri mediji so bili v poročanju o tem primeru pristranski, saj niso predstavili tudi druge plati medalje. Niso si priskrbeli mnenj tistih strokovnjakov, ki podpirajo tako vegetarijansko in vegansko prehrano in jih objavili. S tem je uradna stroka dosegli svoj cilj – da je zadeva predstavljena samo enostransko, njim v korist.

Kakšno verodostojnost lahko uživa uradna medicinska stroka, če prepoveduje zdravo, propagira pa škodljivo hrano? In s tem podpira uničevanje narave in trpljenje živali, pa seveda tudi ljudi? Kako dolgo ji bo to še uspevalo.

Koliko otrok je umrlo zaradi sepse, so pa bili mesojedci? Vsak četrti umre iz tega razloga! Je bila sklicana tiskovna konferenca in rečeno, da je otrok užival meso?

Koliko poslovne škode lahko utrpijo trgovine z vegetarijansko in vegansko prehrano zaradi neutemeljenih obtožb oz. napadov zdravnikov na vegansko prehrano?

Vlado Began

Vir:  http://www.began.si/komentar.html

V škofijah v Slovenije je s prvim avgustom prišlo do zamenjav duhovnikov. Po podatkih katoliškega tednika Družina (14.8.2011) je 122 duhovnikov je dobilo novo službo ali bilo zamenjanih.

Kot že navedeno, je bilo zamenjanih ali dobilo novo službo 122 duhovnikov. Ob tem se postavi vprašanje, koliko med njimi je pedofilov? Kajti znano je, da je cerkev mnoge pedofilske duhovnike premeščala iz župnije v župnijo zato, da je prekrila njihovo zločinsko dejavnost in jim tako še nadalje omogočila spolne zlorabe otrok. Verjetno to dela še danes!

Po podatkih same katoliške cerkve naj bi bilo v Sloveniji od 2 do 4 odstotke duhovnikov pedofilov, kar pomeni, da naj bi bilo pri nas, glede na to, da je v Sloveniji okoli 1.000 katoliških duhovnikov, med 20 in 40 duhovnikov storilcev kaznivih dejanj, povezanih s spolno zlorabo otrok. Iz izkušenj je znano, da cerkev v mnogih primerih ni govorila resnice, zaradi česar je mogoče sklepati, da je pedofilskih duhovnikov mnogo več kot to prikazuje cerkev. Sociolog dr. Marjan Smrke meni, »da sta dejansko pedofilija in efebolifilija med katoliško duhovščino nadsorazmerna njenemu deležu v splošni populaciji. V Ameriki je tega celo do desetkrat več.« (http://www.park.si/2006/11/marjan-smrke-stanje-danasnje-druzbe-mimikrija) Pri tem je potrebno vedeti, da so ZDA pretežno protestantska dežela, zato je delež katoliških pedofilskih duhovnikov tam zelo visok. Dr. Srečo Dragoš pa meni, da v primerjavi z drugimi podobnimi organizacijami, kot so podobne verske skupnosti ali ustanove, cerkev odstopa. (Mladina, 16. 4. 2010) Znano je, da ima pedofilski storilec več žrtev, povprečno, po podatkih same cerkve, do 8. Obstajajo pa mnogi, ki so jih imeli več kot 10 ali celo več 10 (v tujini).

Med premeščenimi duhovniki je torej, vsaj teoretično, kar nekaj pedofilov. 4, 5, 10 …? Koliko jih je, javnost ne ve, ve pa cerkev, saj, kot to zatrjuje njej visok predstavnik dr. Saje (Mag, 11. 10. 2006), dobro pozna stanje med duhovščino. Zato zagotovo ve, kot že navedeno, kateri kleriki so pedofili. Ve tudi, koliko otrok so ti zlorabili. Ve, pa javnosti ne pove! Niti državi.

Kaj se bo dogajalo v župnijah, kamor bodo prišli pedofilski duhovniki, se bo še videlo. Koliko otrok bodo še zlorabili? Kot ponavadi, bo cerkev te župnike zopet premestila, ko ji bo začelo „goreti pod nogami“. In čez nekaj časa zopet enako.

Vlado Began

Vir:  http://www.began.si/komentar.html